Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob ukrepih v Furlaniji – Julijski krajini za blažitev posledic epidemije koronavirusa, v Zagrebu o položaju žensk v družbi, CarinthiJA 2020 in Koroška poje, odprta vrata dvojezične OŠ v Števanovcih
Še preden je italijanska vlada razglasila karanteno za vso državo, so tudi v Furlaniji – Julijski krajini razglasili strožje ukrepe za omejitev širjenja novega koronavirusa. Zaprti ostajajo vrtci, šole, univerze, gledališča, množičnih prireditev ne bo, omejitve so tudi v lokalih in trgovinah, italijanska vlada bo za ukrepe in pomoč namenila kar 7,5 milijarde evrov.
Kot pojasnjuje direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja (SDGZ) Andrej Šik, se je italijanska vlada zelo transparentno odzvala na epidemijo, je pa še prezgodaj, da bi lahko govorili o konkretnih ukrepih, pravi.
»Smo v stalnih stikih s pristojnimi v deželi, ki preučujejo sprejete ukrepe. Sredi tedna bo bolj jasno, kako se bodo odzvali.«
Življenje v Trstu je nekoliko zastalo, toda panike ni zaznati, pojasnjuje Andrej Šik.
»Veliko manj ljudi je na ulicah, v lokalih, ker se skušajo ljudje vesti odgovorno. Ni nobene panike, to je treba poudariti. Vlada se je pravilno odločila in omejila določene dejavnosti, kjer se zbira veliko ljudi, moram pa poudariti, da nikjer ni nobene panike. Je previdnost in ljudje ravnajo odgovorno.«
Spremenila se je tudi politična kultura. Začetna nesoglasja so se kmalu umirila.
»Vsaka stvar, naj bo še tako huda, prinese nekaj dobrega. Mislim, da se je ta politična dialektika malo približala normali. Politiki bolj populističnega kova so zelo hitro razumeli, da jim z neprimernim odzivom padajo politični ratingi, tako da so zdaj previdno tiho in nimamo več izpadov, ki smo jim bili priče v zadnjih letih.«
Slovensko veleposlaništvo v Zagrebu ob 8. marcu, dnevu žena, tradicionalno pripravi okroglo mizo s predstavitvijo ene od znamenitih Slovenk, ki ji sledi razprava o položaju in pravicah žensk v slovenski in hrvaški družbi.
V nedeljo so tako v knjižnici Bogdana Ogrizovića v hrvaški prestolnici na okrogli mizi z naslovom Dolga pot do osamosvojitve predstavili življenje svetovne popotnice in raziskovalke Alme Maksimiljane Karlin. V razpravi, ki jo je vodila hrvaška profesorica slovenskega rodu Nadežda Čačinovič, pa sta poleg kustosinje iz pokrajinskega muzeja Celje Barbare Trnovec sodelovali še aktivistki za pravice žensk, direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač in voditeljica hrvaške pobude Reši me Jelena Veljača.
Zanimivo je, da so vse zgodbe velikih žensk, ki so v preteklosti s svojim nekonvencionalnim življenjem same utirale pot k temu, kar danes označujemo za boj za ženske pravice, končale tragično, enako kot zgodba Alme Karlin, je dejala ta hip najglasnejša zagovornica pravic žensk na Hrvaškem, igralka in kolumnistka Jelena Veljača.
»Danes nikakor ne moremo govoriti o enakopravnosti spolov. Zato je zelo pomembno, da 8. marec ne maskiramo s poklanjanjem rož, ki jih je seveda lepo dobiti. Toda današnji dan ne govori o cvetju, temveč o boju za enakopravnost, politično, ekonomsko, o pravici do izobraževanja … Veliko dela je pred nami in ponosna sem, da je naša pobuda del tega boja.«
Jelena Veljača je bila, poroča Tanja Borčić Bernard, gonilna sila pobude Reši me, ki je po nekaj grozljivih zločinih nad otroki in ženskami na Hrvaškem začela boj za spremembo državnega sistema, v katerega žrtve predvsem družinskega nasilja nič več ne verjamejo.
»Odvetnica naše pobude se je v visoki nosečnosti vse poletje z rokami in nogami borila za spremembo treh zakonov, povezanih z družinskim nasiljem in nasiljem nad ženskami, in uspelo nam je.«
Ob tem pa igralka in kolumnistka napoveduje nadaljevanje boja. Ta teden se bodo tako udeležile seje parlamentarnega pododbora za enakopravnost spolov, na kateri bodo opozorile, da Hrvaška ne uveljavlja Carigrajske konvencije, ki jo je ratificirala.
Da se mora boj za enakopravnost nadaljevati, opozarja tudi filozofinja in ena najpomembnejših hrvaških feministk, profesorica Nadežda Čačinovič. Prepričana je, da mora hrvaška družba spremeniti zavest in družbena pričakovanja do žensk in moških. Pri tem pa bodo še naprej imele pomembno vlogo prav civilnodružbene organizacije.
V Celovcu so 3. marca 2020 začeli uradno zaznamovanje 100. obletnice koroškega plebiscita. Slovenska narodna skupnost, poroča Petra Kos Gnamuš, pa ob tem opozarja na številna nerešena vprašanja. Uvodna prireditev je sicer potekala v znamenju sožitja in sodelovanja med večino in manjšino.
Deželni glavar Peter Kaiser je na uvodni slovesnosti poudaril, da je dvojezičnost na avstrijskem Koroškem danes nekaj samoumevnega, dežela pa z optimizmom zre v prihodnost.
»Koroška leta 2020 ne zaznamuje le stoletnice, temveč ima priložnost, da bo tudi prihodnjih sto let uspešnih.«
Sožitje je zadnja leta res zaživelo, toda priložnosti za izboljšanje položaja koroških Slovencev je še veliko. Predsednik krovne Zveze slovenskih organizacij Manuel Jug je prepričan, da morajo v jubilejnem letu jasno oblikovati svoje zahteve, hkrati pa kritično osvetliti dogajanje v zadnjih desetletjih.
»V tem je bistvo, da kljub vsemu, kar se je dogajalo, gledamo pozitivno v prihodnost.«
Ključne zahteve slovenske narodne skupnosti so izboljšanje položaja jezika od najnižje stopnje izobraževanja naprej, financiranje tiskanih medijev in zvišanje podpore, ki jo Avstrija namenja narodnim skupnostim. Druga krovna organizacija Skupnost koroških Slovencev in Slovenk je, kot pravi njen predsednik Bernard Sadovnik, v jubilejnem letu na zvezno in deželno vlado naslovila sveženj ukrepov za izboljšanje položaja slovenske narodne skupnosti, ki so ga soglasno podprli tudi na sosvetu pri uradu zveznega kanclerja.
»Zdaj pričakujejo, da se bodo, končno, predvsem na zvezni ravni spomnili, da je treba te zahteve upoštevati. Da bomo končno finančno podporo, ki je doslej nismo, in smo zato odvisni od Republike Slovenije.«
Pod naslovom Luštno je vigred’ je v nedeljo 8. 3. potekal tradicionalni koncert Koroška poje, ki ga pripravlja Krščanska kulturna zveza. Občinstva, ki je prejšnja leta povsem napolnil veliko dvorano celovškega doma glasbe, je bilo tokrat nekoliko manj, vendar še vedno veliko, pravi tajnica Krščanske kulturne zveze Zalka Kelih Olip.
Koncert so tokrat posvetili mednarodnemu dnevu žensk in ob tej priložnosti krstno izvedli Venec koroških ljudskih pesmi skladatelja Jožeta Gašperšiča. Skladatelj ga je napisal 1955 za ženski pevski sestav in veliki orkester, vendar zaradi njegove prezgodnje smrti ni bil izveden vse do letos. Skladateljev sin, zborovodja Egi Gašperšič, je skladbo priredil za tokratni koncert, ko so Venček koroških ljudskih pesmi izvedli ženska pevska zbora iz Sel in Krope, pianistka Ana Tijssen in člani Slovenske filharmonije.
Na letošnjem koncertu, ki so ga posvetili tudi nedavno umrlima zborovodjema Jožku Kovačiču in Jožetu Ropitzu, so nastopili še mešani pevski zbor Podjuna iz Pliberka, moški pevski zbor Trta iz Žitare vasi, skupina Akzent iz Ledinc, Tonč Feinig in mladinski zbor Slovenske gimnazije iz Celovca.
Posnetek koncerta bomo v Sotočjih predvajali na velikonočni ponedeljek, 13. aprila.
Na Madžarskem imajo navado, da na osnovnih šolah pripravijo dan odprtih vrat, v okviru katerega poskušajo starše prepričati, naj svoje malčke vpišejo prav na njihovo šolo. Takšno prakso imajo tudi v Porabju, kjer so prejšnji teden pripravili dan odprtih vrat na dvojezični osnovni šoli v Števanovcih. Šolo je obiskala tudi Silva Eöry in ravnateljico Agico Holec najprej vprašala, s kakšnimi argumenti je skušala prepričati otroke in njihove starše, naj se odločijo za vpis.
»Pojasnila sem, kako poteka dvojezični pouk, kateri predmeti so dvojezični, da se slovenščino učimo pet ur tedensko, starše je zanimalo, kako je z učenjem tujega jezika. Pouk nemščine imamo od 4. razreda dalje, naša prednost pa je, da je malo učencev in smo kot nekakšna družinska šola.«
Dneva odprtih vrat se je udeležilo šest otrok in ravnateljica Agica Holec upa, da se bodo vsi vpisali. Za šolo, ki jo letos obiskuje 41 učencev in ima vseh osem razredov, v enem samo dva učenca, je namreč vpis zelo pomemben. Vseskozi namreč šoli grozi, da jo lahko zaradi premajhnega vpisa zaprli.
Šola naj bi za obnovo telovadnice po zagotovilih državnega sekretarja dobila 28 milijonov forintov, kot pravi ravnateljica, pa je zanjo pomembneje, da šola ostane.
»Če bomo zdravi in bomo imeli učence, bomo delali skupaj ob podpori Državne slovenske samouprave, katere cilj je, kot mi je zagotovil predsednik, ohranitev obeh dvojezičnih osnovnih šol v Porabju.«
877 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Ob ukrepih v Furlaniji – Julijski krajini za blažitev posledic epidemije koronavirusa, v Zagrebu o položaju žensk v družbi, CarinthiJA 2020 in Koroška poje, odprta vrata dvojezične OŠ v Števanovcih
Še preden je italijanska vlada razglasila karanteno za vso državo, so tudi v Furlaniji – Julijski krajini razglasili strožje ukrepe za omejitev širjenja novega koronavirusa. Zaprti ostajajo vrtci, šole, univerze, gledališča, množičnih prireditev ne bo, omejitve so tudi v lokalih in trgovinah, italijanska vlada bo za ukrepe in pomoč namenila kar 7,5 milijarde evrov.
Kot pojasnjuje direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja (SDGZ) Andrej Šik, se je italijanska vlada zelo transparentno odzvala na epidemijo, je pa še prezgodaj, da bi lahko govorili o konkretnih ukrepih, pravi.
»Smo v stalnih stikih s pristojnimi v deželi, ki preučujejo sprejete ukrepe. Sredi tedna bo bolj jasno, kako se bodo odzvali.«
Življenje v Trstu je nekoliko zastalo, toda panike ni zaznati, pojasnjuje Andrej Šik.
»Veliko manj ljudi je na ulicah, v lokalih, ker se skušajo ljudje vesti odgovorno. Ni nobene panike, to je treba poudariti. Vlada se je pravilno odločila in omejila določene dejavnosti, kjer se zbira veliko ljudi, moram pa poudariti, da nikjer ni nobene panike. Je previdnost in ljudje ravnajo odgovorno.«
Spremenila se je tudi politična kultura. Začetna nesoglasja so se kmalu umirila.
»Vsaka stvar, naj bo še tako huda, prinese nekaj dobrega. Mislim, da se je ta politična dialektika malo približala normali. Politiki bolj populističnega kova so zelo hitro razumeli, da jim z neprimernim odzivom padajo politični ratingi, tako da so zdaj previdno tiho in nimamo več izpadov, ki smo jim bili priče v zadnjih letih.«
Slovensko veleposlaništvo v Zagrebu ob 8. marcu, dnevu žena, tradicionalno pripravi okroglo mizo s predstavitvijo ene od znamenitih Slovenk, ki ji sledi razprava o položaju in pravicah žensk v slovenski in hrvaški družbi.
V nedeljo so tako v knjižnici Bogdana Ogrizovića v hrvaški prestolnici na okrogli mizi z naslovom Dolga pot do osamosvojitve predstavili življenje svetovne popotnice in raziskovalke Alme Maksimiljane Karlin. V razpravi, ki jo je vodila hrvaška profesorica slovenskega rodu Nadežda Čačinovič, pa sta poleg kustosinje iz pokrajinskega muzeja Celje Barbare Trnovec sodelovali še aktivistki za pravice žensk, direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač in voditeljica hrvaške pobude Reši me Jelena Veljača.
Zanimivo je, da so vse zgodbe velikih žensk, ki so v preteklosti s svojim nekonvencionalnim življenjem same utirale pot k temu, kar danes označujemo za boj za ženske pravice, končale tragično, enako kot zgodba Alme Karlin, je dejala ta hip najglasnejša zagovornica pravic žensk na Hrvaškem, igralka in kolumnistka Jelena Veljača.
»Danes nikakor ne moremo govoriti o enakopravnosti spolov. Zato je zelo pomembno, da 8. marec ne maskiramo s poklanjanjem rož, ki jih je seveda lepo dobiti. Toda današnji dan ne govori o cvetju, temveč o boju za enakopravnost, politično, ekonomsko, o pravici do izobraževanja … Veliko dela je pred nami in ponosna sem, da je naša pobuda del tega boja.«
Jelena Veljača je bila, poroča Tanja Borčić Bernard, gonilna sila pobude Reši me, ki je po nekaj grozljivih zločinih nad otroki in ženskami na Hrvaškem začela boj za spremembo državnega sistema, v katerega žrtve predvsem družinskega nasilja nič več ne verjamejo.
»Odvetnica naše pobude se je v visoki nosečnosti vse poletje z rokami in nogami borila za spremembo treh zakonov, povezanih z družinskim nasiljem in nasiljem nad ženskami, in uspelo nam je.«
Ob tem pa igralka in kolumnistka napoveduje nadaljevanje boja. Ta teden se bodo tako udeležile seje parlamentarnega pododbora za enakopravnost spolov, na kateri bodo opozorile, da Hrvaška ne uveljavlja Carigrajske konvencije, ki jo je ratificirala.
Da se mora boj za enakopravnost nadaljevati, opozarja tudi filozofinja in ena najpomembnejših hrvaških feministk, profesorica Nadežda Čačinovič. Prepričana je, da mora hrvaška družba spremeniti zavest in družbena pričakovanja do žensk in moških. Pri tem pa bodo še naprej imele pomembno vlogo prav civilnodružbene organizacije.
V Celovcu so 3. marca 2020 začeli uradno zaznamovanje 100. obletnice koroškega plebiscita. Slovenska narodna skupnost, poroča Petra Kos Gnamuš, pa ob tem opozarja na številna nerešena vprašanja. Uvodna prireditev je sicer potekala v znamenju sožitja in sodelovanja med večino in manjšino.
Deželni glavar Peter Kaiser je na uvodni slovesnosti poudaril, da je dvojezičnost na avstrijskem Koroškem danes nekaj samoumevnega, dežela pa z optimizmom zre v prihodnost.
»Koroška leta 2020 ne zaznamuje le stoletnice, temveč ima priložnost, da bo tudi prihodnjih sto let uspešnih.«
Sožitje je zadnja leta res zaživelo, toda priložnosti za izboljšanje položaja koroških Slovencev je še veliko. Predsednik krovne Zveze slovenskih organizacij Manuel Jug je prepričan, da morajo v jubilejnem letu jasno oblikovati svoje zahteve, hkrati pa kritično osvetliti dogajanje v zadnjih desetletjih.
»V tem je bistvo, da kljub vsemu, kar se je dogajalo, gledamo pozitivno v prihodnost.«
Ključne zahteve slovenske narodne skupnosti so izboljšanje položaja jezika od najnižje stopnje izobraževanja naprej, financiranje tiskanih medijev in zvišanje podpore, ki jo Avstrija namenja narodnim skupnostim. Druga krovna organizacija Skupnost koroških Slovencev in Slovenk je, kot pravi njen predsednik Bernard Sadovnik, v jubilejnem letu na zvezno in deželno vlado naslovila sveženj ukrepov za izboljšanje položaja slovenske narodne skupnosti, ki so ga soglasno podprli tudi na sosvetu pri uradu zveznega kanclerja.
»Zdaj pričakujejo, da se bodo, končno, predvsem na zvezni ravni spomnili, da je treba te zahteve upoštevati. Da bomo končno finančno podporo, ki je doslej nismo, in smo zato odvisni od Republike Slovenije.«
Pod naslovom Luštno je vigred’ je v nedeljo 8. 3. potekal tradicionalni koncert Koroška poje, ki ga pripravlja Krščanska kulturna zveza. Občinstva, ki je prejšnja leta povsem napolnil veliko dvorano celovškega doma glasbe, je bilo tokrat nekoliko manj, vendar še vedno veliko, pravi tajnica Krščanske kulturne zveze Zalka Kelih Olip.
Koncert so tokrat posvetili mednarodnemu dnevu žensk in ob tej priložnosti krstno izvedli Venec koroških ljudskih pesmi skladatelja Jožeta Gašperšiča. Skladatelj ga je napisal 1955 za ženski pevski sestav in veliki orkester, vendar zaradi njegove prezgodnje smrti ni bil izveden vse do letos. Skladateljev sin, zborovodja Egi Gašperšič, je skladbo priredil za tokratni koncert, ko so Venček koroških ljudskih pesmi izvedli ženska pevska zbora iz Sel in Krope, pianistka Ana Tijssen in člani Slovenske filharmonije.
Na letošnjem koncertu, ki so ga posvetili tudi nedavno umrlima zborovodjema Jožku Kovačiču in Jožetu Ropitzu, so nastopili še mešani pevski zbor Podjuna iz Pliberka, moški pevski zbor Trta iz Žitare vasi, skupina Akzent iz Ledinc, Tonč Feinig in mladinski zbor Slovenske gimnazije iz Celovca.
Posnetek koncerta bomo v Sotočjih predvajali na velikonočni ponedeljek, 13. aprila.
Na Madžarskem imajo navado, da na osnovnih šolah pripravijo dan odprtih vrat, v okviru katerega poskušajo starše prepričati, naj svoje malčke vpišejo prav na njihovo šolo. Takšno prakso imajo tudi v Porabju, kjer so prejšnji teden pripravili dan odprtih vrat na dvojezični osnovni šoli v Števanovcih. Šolo je obiskala tudi Silva Eöry in ravnateljico Agico Holec najprej vprašala, s kakšnimi argumenti je skušala prepričati otroke in njihove starše, naj se odločijo za vpis.
»Pojasnila sem, kako poteka dvojezični pouk, kateri predmeti so dvojezični, da se slovenščino učimo pet ur tedensko, starše je zanimalo, kako je z učenjem tujega jezika. Pouk nemščine imamo od 4. razreda dalje, naša prednost pa je, da je malo učencev in smo kot nekakšna družinska šola.«
Dneva odprtih vrat se je udeležilo šest otrok in ravnateljica Agica Holec upa, da se bodo vsi vpisali. Za šolo, ki jo letos obiskuje 41 učencev in ima vseh osem razredov, v enem samo dva učenca, je namreč vpis zelo pomemben. Vseskozi namreč šoli grozi, da jo lahko zaradi premajhnega vpisa zaprli.
Šola naj bi za obnovo telovadnice po zagotovilih državnega sekretarja dobila 28 milijonov forintov, kot pravi ravnateljica, pa je zanjo pomembneje, da šola ostane.
»Če bomo zdravi in bomo imeli učence, bomo delali skupaj ob podpori Državne slovenske samouprave, katere cilj je, kot mi je zagotovil predsednik, ohranitev obeh dvojezičnih osnovnih šol v Porabju.«
Po dobrih treh letih se je sestal koordinacijski odbor ministrov Slovenije in Italije pod vodstvom zunanjih ministrov obeh držav. Bilateralni odnosi so prijateljski in Italija je za Slovenijo pomembna trgovinska partnerica. Kaj pa obe narodni skupnosti? Kako ministrsko srečanje ocenjujejo Slovenci v Italiji?
Zgodovinske dogodke moramo obravnavati vključujoče z vseh plati in zornih kotov, opozarjajo strokovnjaki, in tega se dobro zavedajo tudi rojaki iz sosednjih držav. Te dni mineva 70 let od vrnitve Trsta Italiji, kar so slovesno obeležili konec tedna na Velikem trgu v središču mesta. Kako so Slovenci na Tržaškem doživljali vnovičen prihod italijanskih vojakov v mesto in kako se je mesto spremenilo z množičnim priseljevanjem, ki je sledilo? Zgodovinar dr. Jože Pirjevec poudarja, da je Trst takrat doživel veliko gospodarsko krizo in posledično selitve na tisoče ljudi v čez oceanske države.
Pregon koroških Slovencev z domov leta 1942 je le ena izmed epizod v njihovi zgodovini, ki so jo zaznamovali nešteti poskusi ponemčevanja in hkrati upora proti načrtovani asimilaciji. Vrsta koroških slovenskih literatk in literatov v svojih delih priča o tragičnem odhodu, boju za preživetje in vrnitvi na opustošene domove, o borbi za ohranitev maternega jezika in obstoj narodne skupnosti.
Ob 104. obletnici koroškega plebiscita so v Borovljah pripravili prvo alternativno proslavo z zgodbami koroških Slovencev, njihovem doživljanju praznovanja 10. oktobra in uporu proti ponemčevanju. Na Reki se pridružimo učiteljem slovenskega jezika na Hrvaškem. Tudi tam je največji izziv, kako dobiti usposobljene kadre, še posebej ob vse večjem zanimanju za pouk slovenščine. Kako daleč pa je priprava kurikuluma za učenje slovenskega jezika? Sodelavcev vse bolj primanjkuje tudi na Radiu Monošter, opozarja direktor Attila Bartakovič. Ustavimo se na tržaškem nabrežju, kjer so ob znameniti regati priložnost za promocijo izkoristili tudi rojaki v Furlaniji - Julijski krajini in pripravili Slovenski pozdrav Barkovljanki. Kaj vse so predstavili? Prisluhnite!
Kako Slovenija in Madžarska skrbita za razvoj svojih manjšin? O tem so se predstavniki različnih ministrstev obeh držav pogovarjali na zasedanju skupne mešane slovensko madžarske komisije. Kaj se dogaja s skupnim skladom, bo po dveh letih priprav zdaj vendarle zaživel? Porabski Slovenci verjamejo, da bo, čeprav se sklepi in priporočila na tovrstnih zasedanjih pogosto ponavljajo.
Kaj dejansko pomeni tako velika podpora volivcev svobodnjakom tudi na avstrijskem Koroškem in njihova zmaga na zveznih volitvah za koroške Slovence? O tem se pogovarjamo z Olgo Voglauer, ki je bila na listi Zelenih vnovič izvoljena v avstrijski parlament.
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport v prihodnjih letih napoveduje korenito zvišanje pomoči za gospodarski razvoj Slovencev v sosednjih državah. Zamejskim športnim organizacijam in klubom pa naj bi prihodnje leto pomagali s trenerji iz Slovenije in za to namenili dodatnih 200.000 evrov. Kako, pojasnjuje državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan.
Pouk v slovenskem jeziku je ključen za rojake v sosednjih državah in razvoj njihovih skupnosti. Kako so v novo šolsko leto vstopili v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem? So zadovoljni z vpisi? Kako pa je s kompetentnimi učiteljicami in učitelji? Dobitnik kristala vilenice Dóminik Srienc pripoveduje o svoji poeziji, s katero prehaja med jeziki in prostori. V nacionalne jezike pa, kot pravi, ne verjame. V Porabju preverjamo, kaj bodo ključne teme tokratnega zasedanja mešane slovensko madžarske komisije. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec opozarja, da se sprejete zaveze vseskozi ponavljajo, uresničitve pa ni. V Slovenskem domu Bazovica na Reki so imeli slovesno prvo trgatev stare trte iz Maribora. Kako je obrodila? Prisluhnite!
Kaj pripovedujejo in na kaj nas danes opozarjajo bazoviški junaki, četverica antifašistov, ubitih na bazovski gmajni pred 94 leti?
Sprehodimo se skozi glasbeno zgodovino skupine, ki ji na avstrijskem Koroškem ni para.
Na avstrijskem Koroškem so pred kratkim sprejeli zakon o energetskem prehodu. Kaj dejansko prinaša, pojasnjuje deželnozborski poslanec Franc Jožef Smrtnik, prepričan, da . brez vetrnih elektrarn ne bo šlo, toda ne povsod. "Potrebna je pametna politika, da ne dobimo več nasprotnikov kot zagovornikov," pravi poslanec Team Kärnten in podžupan Železne Kaple.
»Enkrat še videl bi rad dim nad Itako rodno«, je bil naslov slovesnosti, ki so jo ob 100. obletnici rojstva Alojza Rebule pripravili v njegovem rodnem Šempolaju. Kako so se poklonili velikemu rojaku, ki je med Slovenci v Italiji pustil neizbrisno sled, slišite v tokratni oddaji.
Narodna domova v Trstu sta bila nekoč središči tam živečih Slovencev, simbola njihove prisotnosti v večkulturnem mestu pa tudi fašističnega pogroma nad njimi. Kaj se bo v prihodnosti dogajalo v njih? Kakšna bo Fabianijeva palača v središču mesta in kaj bo v obnovljenem domu pri Svetem Ivanu?
Šolsko leto se je končalo tudi na avstrijskem Koroškem in zanima nas, kakšne so izkušnje s spremenjenim učnim načrtom na dvojezičnih ljudskih šolah pa tudi, kako je s pripravo predlogov sprememb manjšinske šolske zakonodaje. Kakšne so možnosti za dejanske spremembe, pojasnjuje Danilo Katz, predsednik strokovnega pedagoškega združenja in član posebne delovne skupine, ki jo je ustanovila dežela Koroška.
Potegnemo črto pod 20. Vseslovensko srečanje v državnem zboru, vnovič posvečeno mladim rojakom iz zamejstva in sveta. O projektih Slovika – slovenskega izobraževalnega konzorcija -, ki povezujejo mlade rojake iz Furlanije – Julijske krajine, pripoveduje predsednica Martina Budin, ena od nastopajočih v parlamentu.
Veliko je bilo narejenega v zadnjih letih za razvoj Porabja, je na tradicionalnem druženju Slovencev na Madžarskem dejala predsednica krovne zveze Andrea Kovač, zadovoljna, saj se je Porabskega dne udeležilo 350 rojakov z vse Madžarske.
Tonč Feinig in Andrejka Možina sta vrhunska, uveljavljena in zelo dejavna glasbenika. Prvi prihaja z avstrijske Koroške, druga s Tržaškega.
Skupaj z evropskimi volitvami bodo v več občinah v Furlaniji - Julijski krajini potekale lokalne volitve, tudi s slovenskimi kandidatkami in kandidati različnih strank in gibanj. Županja Števerjana Franka Padovan pa na evropskih volitvah kot edina Slovenka v Italiji kandidira na listi južnotirolske Ljudske stranke.
Število slovenskih govorce v Kanalski dolini na skrajnem severu Furlanije – Julijske krajine se je v dveh desetletjih prepolovilo, poudarja raziskovalka dr. Nataša Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Predsednica države Nataša Pirc Musar je ob obisku na avstrijskem Koroškem pozvala pristojne, naj določijo časovnico za uresničitev določb 7. člena avstrijske državne pogodbe. Kaj so ključne težave?
Neveljaven email naslov