Tatjana Rojc in Bojan Brezigar o vrnitvi Narodnega doma v Trstu, prihodnost koroških Slovecev 100 let po plebiscitu, kdo bo zastopal Slovence v hrvaškem saboru, druženje mladih v Porabju

"Narodni dom je simbol prisotnosti Slovencev sredi Trsta. Simbol vzpona tako na gospo. kot kulturnem področju, ki so ga postavili naši predniki in zasnovali kot nekaj izrednega. Zato ni bilo naključje, da so ga leta 20 požgali in nas prizadeli kot del tržaške stavbe."

Tako o vrnitvi Narodnega doma v Trstu razmišlja senatorka Tatjana Rojc, prepričana, da je dolžnost omogočiti ljudem, da se spominjajo svojih mrtvih.  Poklon bazoviškim junakom pa razume tudi kot priznanje krivic, ki so se zgodile Slovencem.

"Naše žrtve so simbol tega kar so Primorci dali skozi 20 let fašizma in drugo svetovno vojno. Dejstvo, da so štirje bazoviški še danes imenovani kot teroristi, ker sodba ni bila izbrisana, je zelo boleče. Dejstvo, da je predsednik republike si vzel k srcu to žrtev in da pride in se skupaj s Pahorjem in zunanjima ministrioma in ministrico za notranje zadeve, pomeni veliko priznanje krivic in kulturnega genocida, da ne rečem hujšega, ki se nam je zgodil."

Želim si, da bi v Narodni dom v Trstu prihajali ljudje, kot so pred požigom, da stavba ne bo sama sebi namen. Tako pa o prihodnosti Slovencem vrnjenega Narodnega doma razmišlja nekdanji politik in novinar Bojan Brezigar. Kako pa razume poklon predsednikov obeh držav v Bazovici?

»Čas je, da prepustimo zgodovino zgodovinarjem in da mrtvim izrečemo spoštovanje. Mrtvi niso številke, to so ljudje, ki so izgubili življenje v tragičnih okoliščinah na eni in drugi strani, ki so imeli svojce, sorodnike, prijatelj, katerih potomci še vedno čutijo bolečino. Zato je primerno, da jim izrazimo spoštovanje. Zame to ni spravno dejanje, je poklon spominu, ki še obstaja in na katerega moramo biti vsi pozorni.«

Kakšna je prihodnost koroških Slovencev 100 let po plebiscitu? Odgovor na to vprašanje so iskali udeleženci dvodnevne znanstvene konference v Celovcu. Izzivov je veliko, od izobraževanje in jezikovnega načrtovanja, digitalizacije in urbanizacije. Po mnenju poslanke Zelenih v avstrijskem državnem zboru Olge Voglauer bi se morala narodna skupnost začututi kot samozavestno kulturno telo.

"To bo tedaj, ko bo naredila dvojezičnost vidno, ko bo to s ponosom živela in bo naredila korak ven iz kompleksa manjvrednosti, manjšinskega kompleksa, ki ga nosimo s sabo kot nahrbtnik, poln velikih trežkih kamnov. Želela bi si, da ta nahrbtnik pustimo za sabo in gremo pokončno v prihodnost, v to dvojezično Koroško in to z veseljem pokažemo."

Kdo pa bo v prihodnje zastopal Slovence v hrvaškem saboru?

Na listi Socialnodemokratske stranke (SDP), ki je na tokratnih volitvah doživela velik poraz, je v sabor prišla tudi predstavnica slovenske manjšine v Varaždinski županiji Barbara Antolić Vupora. Podpredsednica slovenskega društva Nagelj iz Varaždina je že vrsto let zelo dejavna v slovenski skupnosti in manjšinski samoupravi, obenem pa tudi v politiki. Kot predsednica županijskega odbora SDP je bila na listi koalicije Restart uvrščena na visoko tretje mesto. Kot je napovedala, pa se bo vsekakor zavzemala tudi za interese slovenske skupnosti, katere predstavniki so ji za mesto v saboru že čestitali.

V Porabju se pridružimo mladim udeležencem tabora, obiščemo pa tudi igralce malega nogometa na njihovem novem igrišču na Gornjem Seniku.