Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rudi Pavšič svoje življenje posveča skrbi za slovensko narodno skupnost v Italiji
Dolgoletni predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ), je aprila lani predal vodenje zveze Ksenji Dobrila in se vrnil k novinarstvu. Je predsednik Zadruge Novi Matajur, ki izdaja istoimenski tednik Slovencev Videmske pokrajine, in pomemben soustvarjalec njegovih vsebin. Ostaja v središču dogajanja, svoje delo in življenje pa je opisal v knjigi z naslovom Izbral sem srednjo pot.
Naslov mu je svetoval založnik Ace Mermolja, ki ga dobro pozna. Gre pa za zgodbo iz mladih let, pojasnjuje, ko je na svojih prvih volitvah, da se ne bi zameril očetu ali materi, ki sta imela vsak svojo izbiro, dal glas socialistom. Kar pa je tako ali tako bila njegova izbira. Srednja pot pa se je pokazala tudi pri njegovem manjšinskem delu.
»Rešitve sem vedno iskal skozi dialog, skozi neko določeno umirjenost, brez ekstremov. Vedno sem računal na zdrav razum, na zdravo pamet sogovornikov in če jo imajo, bomo težave rešili, bomo prišli skupaj. To je moje vodilo še danes.«
Reševanje Primorskega dnevnika, ki se je znašel v velikih finančnih težavah, ga je pred skoraj četrt stoletja pripeljalo do vodenja SKGZ. Časi takrat res niso bili rožnati za Slovence v Italiji, zgodil se je namreč gospodarski zlom.
»Predsednik sem postal, ker se nisem potegoval za to mesto … Znašel sem se sredi strašnega vrtinca.«
Primorski dnevnik so rešili s preoblikovanjem v zadrugo in zbrali denar za plačilo dolgov, rešili so tudi del gospodarstva in vrnili ugled SKGZ, ki ga je zveza izgubila s finančnim zlomom slovenskega gospodarstva, za katerega so krivili prav njo.
Eden največji dosežkov Slovencev v Italiji v zadnjih 70 letih je, je prepričan Rudi Pavšič, sprejetje zaščitnega zakona za Slovence v Italiji leta 2001. Tudi pri tem je dejavno sodeloval. Bilo je veliko sestankov, se spominja. Ker se nerad vozi z letali, sta s predsednikom Sveta slovenskih organizacij Sergijem Pahorjem potovala z vlaki.
»Takrat sem spoznal vse italijanske vlake in njihove vozne rede. V Rimu sem bil najmanj 50-krat. Obiskala sva vse, ki so kakor koli lahko storili za sprejetje, od vlade, poslancev, senatorjev, predstavnikov Cerkve ...«
Obstajala je namreč velika možnost, da zakona zaradi iztekajočega se mandata in zavlačevanja nasprotnikov ne bi sprejeli.
Po skoraj 20 letih je večina določb tega zakona, za katere je pristojen Rim, uresničenih. Nekatere nerešene zadeve so v pristojnosti krajevnih uprav, predvsem deželnih, ocenjuje naš sogovornik.
Razmere so se izboljšale, tudi glede vidne dvojezičnosti, slovenščina ni več tako moteča, kot je bila. Dober obet je tudi obisk predsednikov obeh držav v Narodnem domu v Trstu in na Bazovici. Rudi Pavšič je podprl obisk, ki je dvignil veliko prahu.
»Lepo je kričati in nasprotovati, naslednji dan pa oditi domov. Mi živimo tu in radi bi živeli v miru, ne v napetosti od jutra do večera. Lahko razpravljamo, ali je bilo vse enakovredno, ampak odprta nam je pot, da se bomo lahko jutri mirneje lotili zgodovinskih tem.«
Časi se spreminjajo in mladi niso več tako navezani na zgodovino. Razvoj narodne skupnosti pa bo odvisen od Slovencev samih.
»Od nas bo odvisno, koliko bomo vztrajali, da bomo uveljavili svoj jezik v javnosti. Ko rečem nas, ne mislim le na Slovence v Italiji, ampak tudi v Sloveniji. Ko pridete v Italijo, namesto da greste v Tržič, greste v Monfalcone ali v Udine, ne pa v Videm. In to ni dobro.«
Mlade generacije se vse manj zavedajo obstoja narodne skupnosti v sosednjih državah, ki govori isti jezik, je do izobraževalnega sistema in odnosa matične države kritičen Rudi Pavšič.
»Zakaj govorimo o skupnem kulturnem prostoru, če ga ne udejanjimo, niti se ne trudimo zanj. To pomeni, da bo naša skupnost gravitirala v italijanski svet, kjer pa se bomo izgubili v 62 milijonih prebivalcev. Tu gre za zakone fizike. Če daš pol kozarca vina v 20 litrov vode, ne moreš trditi, da je to 'špric'.«
Kljub vsemu pa je naš gost optimist. Če ne bi bil optimist po naravi, ne bi bil dejaven v manjšini, pravi:
»Biti manjšinec je zahtevna zadeva. V primerjavi z vami, ki živite v Sloveniji, ko se zjutraj zbudite, ne razmišljate, kaj boste naredili, da boste ostali Slovenci, ker je to avtomatično. Jaz se moram vsako jutro dogovoriti, kaj bom naredil danes, da bom ostal Slovenec in ohranil našo kulturo.«
Rudi Pavšič je optimist tudi glede Narodnega doma v Trstu, narodne skupnosti in njene kulture. Če ni optimizma, skupnost ne more preživeti, pravi.
»Slovenci v Italiji smo preživeli 20 let fašizma in če ne bi bili optimistični in trdno prepričani, da imamo prav, nas ne bi bilo več.«
Še več razmišljanj Rudija Pavšiča lahko slišite v tokratni oddaji.
877 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Rudi Pavšič svoje življenje posveča skrbi za slovensko narodno skupnost v Italiji
Dolgoletni predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ), je aprila lani predal vodenje zveze Ksenji Dobrila in se vrnil k novinarstvu. Je predsednik Zadruge Novi Matajur, ki izdaja istoimenski tednik Slovencev Videmske pokrajine, in pomemben soustvarjalec njegovih vsebin. Ostaja v središču dogajanja, svoje delo in življenje pa je opisal v knjigi z naslovom Izbral sem srednjo pot.
Naslov mu je svetoval založnik Ace Mermolja, ki ga dobro pozna. Gre pa za zgodbo iz mladih let, pojasnjuje, ko je na svojih prvih volitvah, da se ne bi zameril očetu ali materi, ki sta imela vsak svojo izbiro, dal glas socialistom. Kar pa je tako ali tako bila njegova izbira. Srednja pot pa se je pokazala tudi pri njegovem manjšinskem delu.
»Rešitve sem vedno iskal skozi dialog, skozi neko določeno umirjenost, brez ekstremov. Vedno sem računal na zdrav razum, na zdravo pamet sogovornikov in če jo imajo, bomo težave rešili, bomo prišli skupaj. To je moje vodilo še danes.«
Reševanje Primorskega dnevnika, ki se je znašel v velikih finančnih težavah, ga je pred skoraj četrt stoletja pripeljalo do vodenja SKGZ. Časi takrat res niso bili rožnati za Slovence v Italiji, zgodil se je namreč gospodarski zlom.
»Predsednik sem postal, ker se nisem potegoval za to mesto … Znašel sem se sredi strašnega vrtinca.«
Primorski dnevnik so rešili s preoblikovanjem v zadrugo in zbrali denar za plačilo dolgov, rešili so tudi del gospodarstva in vrnili ugled SKGZ, ki ga je zveza izgubila s finančnim zlomom slovenskega gospodarstva, za katerega so krivili prav njo.
Eden največji dosežkov Slovencev v Italiji v zadnjih 70 letih je, je prepričan Rudi Pavšič, sprejetje zaščitnega zakona za Slovence v Italiji leta 2001. Tudi pri tem je dejavno sodeloval. Bilo je veliko sestankov, se spominja. Ker se nerad vozi z letali, sta s predsednikom Sveta slovenskih organizacij Sergijem Pahorjem potovala z vlaki.
»Takrat sem spoznal vse italijanske vlake in njihove vozne rede. V Rimu sem bil najmanj 50-krat. Obiskala sva vse, ki so kakor koli lahko storili za sprejetje, od vlade, poslancev, senatorjev, predstavnikov Cerkve ...«
Obstajala je namreč velika možnost, da zakona zaradi iztekajočega se mandata in zavlačevanja nasprotnikov ne bi sprejeli.
Po skoraj 20 letih je večina določb tega zakona, za katere je pristojen Rim, uresničenih. Nekatere nerešene zadeve so v pristojnosti krajevnih uprav, predvsem deželnih, ocenjuje naš sogovornik.
Razmere so se izboljšale, tudi glede vidne dvojezičnosti, slovenščina ni več tako moteča, kot je bila. Dober obet je tudi obisk predsednikov obeh držav v Narodnem domu v Trstu in na Bazovici. Rudi Pavšič je podprl obisk, ki je dvignil veliko prahu.
»Lepo je kričati in nasprotovati, naslednji dan pa oditi domov. Mi živimo tu in radi bi živeli v miru, ne v napetosti od jutra do večera. Lahko razpravljamo, ali je bilo vse enakovredno, ampak odprta nam je pot, da se bomo lahko jutri mirneje lotili zgodovinskih tem.«
Časi se spreminjajo in mladi niso več tako navezani na zgodovino. Razvoj narodne skupnosti pa bo odvisen od Slovencev samih.
»Od nas bo odvisno, koliko bomo vztrajali, da bomo uveljavili svoj jezik v javnosti. Ko rečem nas, ne mislim le na Slovence v Italiji, ampak tudi v Sloveniji. Ko pridete v Italijo, namesto da greste v Tržič, greste v Monfalcone ali v Udine, ne pa v Videm. In to ni dobro.«
Mlade generacije se vse manj zavedajo obstoja narodne skupnosti v sosednjih državah, ki govori isti jezik, je do izobraževalnega sistema in odnosa matične države kritičen Rudi Pavšič.
»Zakaj govorimo o skupnem kulturnem prostoru, če ga ne udejanjimo, niti se ne trudimo zanj. To pomeni, da bo naša skupnost gravitirala v italijanski svet, kjer pa se bomo izgubili v 62 milijonih prebivalcev. Tu gre za zakone fizike. Če daš pol kozarca vina v 20 litrov vode, ne moreš trditi, da je to 'špric'.«
Kljub vsemu pa je naš gost optimist. Če ne bi bil optimist po naravi, ne bi bil dejaven v manjšini, pravi:
»Biti manjšinec je zahtevna zadeva. V primerjavi z vami, ki živite v Sloveniji, ko se zjutraj zbudite, ne razmišljate, kaj boste naredili, da boste ostali Slovenci, ker je to avtomatično. Jaz se moram vsako jutro dogovoriti, kaj bom naredil danes, da bom ostal Slovenec in ohranil našo kulturo.«
Rudi Pavšič je optimist tudi glede Narodnega doma v Trstu, narodne skupnosti in njene kulture. Če ni optimizma, skupnost ne more preživeti, pravi.
»Slovenci v Italiji smo preživeli 20 let fašizma in če ne bi bili optimistični in trdno prepričani, da imamo prav, nas ne bi bilo več.«
Še več razmišljanj Rudija Pavšiča lahko slišite v tokratni oddaji.
Po dobrih treh letih se je sestal koordinacijski odbor ministrov Slovenije in Italije pod vodstvom zunanjih ministrov obeh držav. Bilateralni odnosi so prijateljski in Italija je za Slovenijo pomembna trgovinska partnerica. Kaj pa obe narodni skupnosti? Kako ministrsko srečanje ocenjujejo Slovenci v Italiji?
Zgodovinske dogodke moramo obravnavati vključujoče z vseh plati in zornih kotov, opozarjajo strokovnjaki, in tega se dobro zavedajo tudi rojaki iz sosednjih držav. Te dni mineva 70 let od vrnitve Trsta Italiji, kar so slovesno obeležili konec tedna na Velikem trgu v središču mesta. Kako so Slovenci na Tržaškem doživljali vnovičen prihod italijanskih vojakov v mesto in kako se je mesto spremenilo z množičnim priseljevanjem, ki je sledilo? Zgodovinar dr. Jože Pirjevec poudarja, da je Trst takrat doživel veliko gospodarsko krizo in posledično selitve na tisoče ljudi v čez oceanske države.
Pregon koroških Slovencev z domov leta 1942 je le ena izmed epizod v njihovi zgodovini, ki so jo zaznamovali nešteti poskusi ponemčevanja in hkrati upora proti načrtovani asimilaciji. Vrsta koroških slovenskih literatk in literatov v svojih delih priča o tragičnem odhodu, boju za preživetje in vrnitvi na opustošene domove, o borbi za ohranitev maternega jezika in obstoj narodne skupnosti.
Ob 104. obletnici koroškega plebiscita so v Borovljah pripravili prvo alternativno proslavo z zgodbami koroških Slovencev, njihovem doživljanju praznovanja 10. oktobra in uporu proti ponemčevanju. Na Reki se pridružimo učiteljem slovenskega jezika na Hrvaškem. Tudi tam je največji izziv, kako dobiti usposobljene kadre, še posebej ob vse večjem zanimanju za pouk slovenščine. Kako daleč pa je priprava kurikuluma za učenje slovenskega jezika? Sodelavcev vse bolj primanjkuje tudi na Radiu Monošter, opozarja direktor Attila Bartakovič. Ustavimo se na tržaškem nabrežju, kjer so ob znameniti regati priložnost za promocijo izkoristili tudi rojaki v Furlaniji - Julijski krajini in pripravili Slovenski pozdrav Barkovljanki. Kaj vse so predstavili? Prisluhnite!
Kako Slovenija in Madžarska skrbita za razvoj svojih manjšin? O tem so se predstavniki različnih ministrstev obeh držav pogovarjali na zasedanju skupne mešane slovensko madžarske komisije. Kaj se dogaja s skupnim skladom, bo po dveh letih priprav zdaj vendarle zaživel? Porabski Slovenci verjamejo, da bo, čeprav se sklepi in priporočila na tovrstnih zasedanjih pogosto ponavljajo.
Kaj dejansko pomeni tako velika podpora volivcev svobodnjakom tudi na avstrijskem Koroškem in njihova zmaga na zveznih volitvah za koroške Slovence? O tem se pogovarjamo z Olgo Voglauer, ki je bila na listi Zelenih vnovič izvoljena v avstrijski parlament.
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport v prihodnjih letih napoveduje korenito zvišanje pomoči za gospodarski razvoj Slovencev v sosednjih državah. Zamejskim športnim organizacijam in klubom pa naj bi prihodnje leto pomagali s trenerji iz Slovenije in za to namenili dodatnih 200.000 evrov. Kako, pojasnjuje državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan.
Pouk v slovenskem jeziku je ključen za rojake v sosednjih državah in razvoj njihovih skupnosti. Kako so v novo šolsko leto vstopili v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem? So zadovoljni z vpisi? Kako pa je s kompetentnimi učiteljicami in učitelji? Dobitnik kristala vilenice Dóminik Srienc pripoveduje o svoji poeziji, s katero prehaja med jeziki in prostori. V nacionalne jezike pa, kot pravi, ne verjame. V Porabju preverjamo, kaj bodo ključne teme tokratnega zasedanja mešane slovensko madžarske komisije. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec opozarja, da se sprejete zaveze vseskozi ponavljajo, uresničitve pa ni. V Slovenskem domu Bazovica na Reki so imeli slovesno prvo trgatev stare trte iz Maribora. Kako je obrodila? Prisluhnite!
Kaj pripovedujejo in na kaj nas danes opozarjajo bazoviški junaki, četverica antifašistov, ubitih na bazovski gmajni pred 94 leti?
Sprehodimo se skozi glasbeno zgodovino skupine, ki ji na avstrijskem Koroškem ni para.
Na avstrijskem Koroškem so pred kratkim sprejeli zakon o energetskem prehodu. Kaj dejansko prinaša, pojasnjuje deželnozborski poslanec Franc Jožef Smrtnik, prepričan, da . brez vetrnih elektrarn ne bo šlo, toda ne povsod. "Potrebna je pametna politika, da ne dobimo več nasprotnikov kot zagovornikov," pravi poslanec Team Kärnten in podžupan Železne Kaple.
»Enkrat še videl bi rad dim nad Itako rodno«, je bil naslov slovesnosti, ki so jo ob 100. obletnici rojstva Alojza Rebule pripravili v njegovem rodnem Šempolaju. Kako so se poklonili velikemu rojaku, ki je med Slovenci v Italiji pustil neizbrisno sled, slišite v tokratni oddaji.
Narodna domova v Trstu sta bila nekoč središči tam živečih Slovencev, simbola njihove prisotnosti v večkulturnem mestu pa tudi fašističnega pogroma nad njimi. Kaj se bo v prihodnosti dogajalo v njih? Kakšna bo Fabianijeva palača v središču mesta in kaj bo v obnovljenem domu pri Svetem Ivanu?
Šolsko leto se je končalo tudi na avstrijskem Koroškem in zanima nas, kakšne so izkušnje s spremenjenim učnim načrtom na dvojezičnih ljudskih šolah pa tudi, kako je s pripravo predlogov sprememb manjšinske šolske zakonodaje. Kakšne so možnosti za dejanske spremembe, pojasnjuje Danilo Katz, predsednik strokovnega pedagoškega združenja in član posebne delovne skupine, ki jo je ustanovila dežela Koroška.
Potegnemo črto pod 20. Vseslovensko srečanje v državnem zboru, vnovič posvečeno mladim rojakom iz zamejstva in sveta. O projektih Slovika – slovenskega izobraževalnega konzorcija -, ki povezujejo mlade rojake iz Furlanije – Julijske krajine, pripoveduje predsednica Martina Budin, ena od nastopajočih v parlamentu.
Veliko je bilo narejenega v zadnjih letih za razvoj Porabja, je na tradicionalnem druženju Slovencev na Madžarskem dejala predsednica krovne zveze Andrea Kovač, zadovoljna, saj se je Porabskega dne udeležilo 350 rojakov z vse Madžarske.
Tonč Feinig in Andrejka Možina sta vrhunska, uveljavljena in zelo dejavna glasbenika. Prvi prihaja z avstrijske Koroške, druga s Tržaškega.
Skupaj z evropskimi volitvami bodo v več občinah v Furlaniji - Julijski krajini potekale lokalne volitve, tudi s slovenskimi kandidatkami in kandidati različnih strank in gibanj. Županja Števerjana Franka Padovan pa na evropskih volitvah kot edina Slovenka v Italiji kandidira na listi južnotirolske Ljudske stranke.
Število slovenskih govorce v Kanalski dolini na skrajnem severu Furlanije – Julijske krajine se je v dveh desetletjih prepolovilo, poudarja raziskovalka dr. Nataša Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Predsednica države Nataša Pirc Musar je ob obisku na avstrijskem Koroškem pozvala pristojne, naj določijo časovnico za uresničitev določb 7. člena avstrijske državne pogodbe. Kaj so ključne težave?
Neveljaven email naslov