Jurij Paljk, odgovorni urednik tednika Novi glas, o nevarnem širjenju sovraštva, novi direktor Radia Monošter Attila Bartakovič o svojih načrtih, Andrej Rahten o diplomaciji pred koroškim plebiscitom

Goriški tednik Novi glas, nastal leta 1996 z združitvijo tržaškega Novega lista in goriškega Katoliškega glasa, ima novo grafično podobo, vendar ne gre za korenite spremembe, pravi odgovorni urednik Jurij Paljk. Zaveda se, da so bralci konservativni in da bi jih velike spremembe odvrnile. Mladim se bodo skušali približati s spremenjenim spletnim portalom. Vse večja težava pa so sovražni komentarji pod spletnimi članki in na družabnih omrežjih, ki so nedostojni, pravi.

"Če mislite, da ste samo vi v Sloveniji zmerjanj in neupravičenih kritik, se je vse to prelilo tudi v našo skupnost v Italiji. In kar je še huje, tudi Italijani imajo to, česar si nisem predstavljal... Na spletni strani predsednika Mattarele, kaj vse mu niso izrekli takšni in drugačni skrajneži. Te stvari bo zakonodaja morala urediti slej ko prej."

Nemalo prahu je dvignil nedavni incident v deželnem svetu Furlanije- Julijske krajine, v katerega so vdrli pripadniki skrajno desničarske skupine Casa Paund in protestirali zaradi odnosa do prebežnikov, ki je, po njihovem, premalo strog.

"To je nedopustno, nedostojno in proti ustavi, zato je predsednik sveta Zanin ukrepal in prijavil sodstvu in organom pregona. Tega ne sme biti. Casa Paund je skrajno desničarsko gibanje, ki bi moralo biti v Italiji in vsaki demokratični državi prepovedano."

Jurij Paljk, ki ima dolgoletne izkušnje z migranti, pa ob vsem tem opozaraja, da ni nikakršnega razloga za strah pred njimi. O tem je, kot da bi vedel, kaj se bo zgodilo v deželnem svetu, pisal tudi v svojem uvodniku z naslovom Emigranti ne smejo biti noben problem.

"V državi z 62 milijoni prebivalcev ne more biti 150 migrantov razlog za zapiranje meje. Ko desnici, posebej Salvinju, zmanjka argumentov za političen boj s sedanjo vlado, potegne na plan migrante. In to se zdaj dogaja. Ne gre za to, da reveži, ki prihajajo, ne prinesejo s sabo tudi problemov. Še noben revež, tudi naši predniki, ki so hodili po svetu, s sabo ni nosil zlata. Nosil je dobro voljo, da bo nekaj ustvaril, zato je tem ljudem treba pomagati, da se integrirajo, izobrazijo, spoznajo jezik in postanejo polnopravni člani naše demokratične države, katerekoli. Vsaka sovražnost mora biti normalnemu človeku tuja."

Daljši pogovor z Jurijem Paljkom, tudi o njegovih osebnih izkušnjah z migranti in dogajanju 13. julija, ki še vedno odmeva, lahko slišite v tokratni oddaji.

Novi direktor Radia Monošter, ki je po 20 letih zamenjal Franceka Mukiča, je postal Attila Bartakovič. Z vodenjem medijev nima izkušenj, zato je razumljivo, da se je prvi dan počutil kot takrat, ko je prvič prestopil šolski prag, je zaupal Silvi Eöry. Korenitejših sprememb za zdaj ne načrtuje. Ima pa nekaj novih idej, išče mlajše sodelavce in rad bi privabil mlajše poslušalce.

"Okrepiti moramo reklamo za Radio Monošter, saj sem ugotovil, da ljudje sploh ne vedo, kje ga iskati, na kateri frekvenci. Da bi postal prepoznavnejši, načrtujem tudi objavo logotipa radia. Pozneje pa tudi posodobitev programa, ampak o tem se moram pogovoriti z lastniki, da vidim, do kod lahko grem."

Ob 100. obletnici koroškega plebiscita je nekdanji veleposlanik v Avstriji, zgodovinar Andrej Rahten izdal monografijo o tedanjih razmerah v kraljevini SHS in novoustanovljeni Republiki Avstriji. V delu z naslovom 'Po razpadu skupne države – Slovensko – avstrijska razhajanja od mariborskega prevrata do koroškega plebiscita' med drugim piše tudi o tedanji vlogi slovenske diplomacije.

"Prvič so se Slovenci znašli v nekem kolektivnem diplomatskem prizadevanju, ko so morali pokazati svoje znanje. Kakšno pa je bilo mednarodno okolje? Je bilo Slovencem naklonjeno? Seveda ne. Slovenci so bili izrazito zapostavljeni."

Več o najnovejšem delu nekdanjega veleposlanika RS v Avstriji, zgodovinarja dr. Andreja Rahtena, sodelavca Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter predavatelj na mariborski Filozofski fakulteti, ki ga je izdala pri Mohorjevi družbi v Celju - v sozaložništvu z Mohorjevo v Celovcu in Goriško Mohorjevo družbo, lahko slišite v tokratni oddaji.