Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kaj pa njihova rehabilitacija? Dr. Danijel Grafenauer o manjšinah pred 100 leti, srečanje zborov v Pavlovi hiši in pouk slovenščine v sosednjih državah v spremenjenih razmerah
Bazoviški junaki Ferdo Bidovec, Fran Marušič, Zvonimir Miloš in Alojz Valenčič so umrli zaradi svojega boja proti fašizmu. Pred 90 leti so jih obsodili na smrt in ustrelili na vojaškem strelišču pri Bazovici. Rojaki v Furlaniji – Julijski krajini se jim v teh dneh poklanjajo z različnimi prireditvami, tudi v Sloveniji. Na osrednji slovesnosti v Bazovici je kljub pandemiji koronavirusa ob epidemoloških ukrepih spomin na prve antifašiste v Evropi počastilo več sto ljudi ter vidni politični predstavniki iz obeh strani meje.
Tragična usoda prvih antifašistov v Evropi nas danes povezuje, je v pozdravnem nagovoru poudarila Marija Bidovec, nečakinja Ferda Bidovca.
"Če smo danes zbrani na tem mestu, nas nekaj vačnega očitno združuje. Pri tem bi rada poudarila, da imate tisti, ki niste sorodniki, večje zasluge. Mi, ki smo prek očetov in mater imeli lik Ferda in drugih, mi nismo mogli pozabiti."
Potem ko sta se njihovem spominu 13. julija poklonila predsednika Italije in Slovenije in jih tako vsaj simbolno tudi politično rehabilitirala, se zdi, da je dozorel čas tudi za pravno rehabilitacijo četverice, ki uradno še vedno velja za teroriste. V to je prepričan tudi slavnostni govornik odvetnik Peter Močnik.
"Edina pravno možna pot je izničenje sodbe na predlog vojaških oblasti. Za to je pristojno vojaško sodišče in kasacijsko sodišče mora sodbo izničiti. Tako kot je bilo pri 2. tržaškem procesu bi morali narediti še za prvega."
Štirje bazoviški junaki so bili člani tajne organizacije Borba, ki je delovala zgolj 3 leta. Zgodovinsko ozadje njenega nastanka in življenjske zgodbe mladih upornikov pa lahko odslej spoznamo v knjigi, ki jo je ob 90-letnici izdalo Založništvo tržaškega tiska. Številne dokumente, pričevanja in spomine je v slikovit priročnik spisal zgodovinar in predsednik odbora za proslavo bazoviških junakov Milan Pahor.
Niz dogodkov v okviru obeleževanja 90-letnice usmrtitve četverice antifašistov se je začel 1. septembra, na dan ko se je pred 9 desetletji začel 1. bazoviški proces. V petek 4. septembra so se s krajšo slovesnostjo junakom poklonili v pred sedežem Univerze v Ljubljani, kjer je spominska plošča od leta 1931, ter v Kranju, kjer so prvim žrtvam fašizma spomenik postavili že leta 1930. Zbrane je tam nagovoril tudi predsednik države Borut Pahor. Vse govore na prireditvah si lahko preberete na spletni strani Primorskega dnevnika.
Obeleževanje bo sklenila predstava Slovenskega stalnega gledališča z naslovom Bidovec - Tomažič. Zgodba o tovarištvu na presečišču obletnic prvega in drugega tržaškega procesa, ki je delo mlade igralke in režiserke Patricije Jurinčič Finžgar, bo krstno izvedena 13. septembra v Bazovici.
Vse bliže je tudi 10 oktober, ko bo minilo 100 let od koroškega plebiscita. Dr. Danijel Grafenauer z Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani pojasnjuje, kakšne so bile razmere na Koroškem v času odločanja in kakšne so bile posledice, povezanes s statusom manjšin. Po prvi svetovni vojni je namreč okoli 400.000 Slovencev ostalo zunaj meja novonastale južnoslovanske države, ki pa je na svojem severnem in vzhodnem delu dobila tudi nemško in madžarsko manjšino.
"Koroški Slovenci so bili pred 1. svetovno vojno narodna skupnost, ki bi lahko ob drugačnem političnem razpletu odigrala vidnejšo vlogo v deželi, kot se je to zgodilo pozneje s postavljanjem meja, plebiscitom in poplebiscitnem dogajanju z, lahko bi rekli, načrtno germanizacijo."
Kako pa je bilo s statusom nemške in madžarske manjšine v Kraljevini SHS? Več o tem v tokratni oddaji.
Slovenci na avstrijskem Štajerskem so v Pavlovi hiši v Potrni 5.9. 2020 vendarle pripravili srečanje zborov, ki so ga sicer načrtovali že za junij, pa jim je izvedbo preprečila pandemija. Domačemu Pavlovem zboru so se pridružili mešani pevski zbor upokojencev iz Beltincev in ljudski ansambel glasbene šole Bad Radkersburg - Radkersburger Festtagsmusi.
S predsednikom Državne slovenske samouprave Karlom Holcem se pogovarjamo o trenutnih razmerah v Porabju, ki jih tako kot drugod kroji Covid 19. Dodatne težave in nekaj negotovosti jim je povzročilo zaprtje meje s Slovenijo in otežen neposereden dostop. Po pozivih so konec tedna odprli tudi mejni prehod Verica - Čepinci, prek katerga bodo lahko rojaki vstopali v Slovenijo vsak dan med 6.00 in 18.00 uro.
O pouku slovenščine v sosednjih državah v novi šolski realnosti se pogovarjamo s sekretarjem z ministrstva za izobraževanje Romanom Grudnom. Pandemija je, postavila na glavo njihov tradicionalni program dela, ki je predvsem podpora zamejskemu šolstvu. Kljub temu so razmeram prilagojeno, s predavanjem prek slovenskega programa Raia, izpeljali 55. seminar za učitelje na šolah s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Hkrati pa je pandemija pri učiteljih, ki so se srečali tudi s poukom na daljavo, spodbudila kreativnost in inovativnost, zato v prihodnost gleda optimistično.
"Vsi smo se marsikaj naučili,osvojili nova znanja in se prilagodili novim načinom in metodam, hkrati pa smo se vsi zavedli, kako pomembna je šola in sam šolski prostor. Tega se često tudi starši in družba v celoti ne zaveda, kako je šola pomembna kot institucija. Ne gre namreč samo za podajanje znanja, gre za socializacijo, za odraščanje. Pogosto se nam zdijo zadeve samoumevne, dokler tega ne izgubimo ali ne pride do krize."
Prisluhnite!
870 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Kaj pa njihova rehabilitacija? Dr. Danijel Grafenauer o manjšinah pred 100 leti, srečanje zborov v Pavlovi hiši in pouk slovenščine v sosednjih državah v spremenjenih razmerah
Bazoviški junaki Ferdo Bidovec, Fran Marušič, Zvonimir Miloš in Alojz Valenčič so umrli zaradi svojega boja proti fašizmu. Pred 90 leti so jih obsodili na smrt in ustrelili na vojaškem strelišču pri Bazovici. Rojaki v Furlaniji – Julijski krajini se jim v teh dneh poklanjajo z različnimi prireditvami, tudi v Sloveniji. Na osrednji slovesnosti v Bazovici je kljub pandemiji koronavirusa ob epidemoloških ukrepih spomin na prve antifašiste v Evropi počastilo več sto ljudi ter vidni politični predstavniki iz obeh strani meje.
Tragična usoda prvih antifašistov v Evropi nas danes povezuje, je v pozdravnem nagovoru poudarila Marija Bidovec, nečakinja Ferda Bidovca.
"Če smo danes zbrani na tem mestu, nas nekaj vačnega očitno združuje. Pri tem bi rada poudarila, da imate tisti, ki niste sorodniki, večje zasluge. Mi, ki smo prek očetov in mater imeli lik Ferda in drugih, mi nismo mogli pozabiti."
Potem ko sta se njihovem spominu 13. julija poklonila predsednika Italije in Slovenije in jih tako vsaj simbolno tudi politično rehabilitirala, se zdi, da je dozorel čas tudi za pravno rehabilitacijo četverice, ki uradno še vedno velja za teroriste. V to je prepričan tudi slavnostni govornik odvetnik Peter Močnik.
"Edina pravno možna pot je izničenje sodbe na predlog vojaških oblasti. Za to je pristojno vojaško sodišče in kasacijsko sodišče mora sodbo izničiti. Tako kot je bilo pri 2. tržaškem procesu bi morali narediti še za prvega."
Štirje bazoviški junaki so bili člani tajne organizacije Borba, ki je delovala zgolj 3 leta. Zgodovinsko ozadje njenega nastanka in življenjske zgodbe mladih upornikov pa lahko odslej spoznamo v knjigi, ki jo je ob 90-letnici izdalo Založništvo tržaškega tiska. Številne dokumente, pričevanja in spomine je v slikovit priročnik spisal zgodovinar in predsednik odbora za proslavo bazoviških junakov Milan Pahor.
Niz dogodkov v okviru obeleževanja 90-letnice usmrtitve četverice antifašistov se je začel 1. septembra, na dan ko se je pred 9 desetletji začel 1. bazoviški proces. V petek 4. septembra so se s krajšo slovesnostjo junakom poklonili v pred sedežem Univerze v Ljubljani, kjer je spominska plošča od leta 1931, ter v Kranju, kjer so prvim žrtvam fašizma spomenik postavili že leta 1930. Zbrane je tam nagovoril tudi predsednik države Borut Pahor. Vse govore na prireditvah si lahko preberete na spletni strani Primorskega dnevnika.
Obeleževanje bo sklenila predstava Slovenskega stalnega gledališča z naslovom Bidovec - Tomažič. Zgodba o tovarištvu na presečišču obletnic prvega in drugega tržaškega procesa, ki je delo mlade igralke in režiserke Patricije Jurinčič Finžgar, bo krstno izvedena 13. septembra v Bazovici.
Vse bliže je tudi 10 oktober, ko bo minilo 100 let od koroškega plebiscita. Dr. Danijel Grafenauer z Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani pojasnjuje, kakšne so bile razmere na Koroškem v času odločanja in kakšne so bile posledice, povezanes s statusom manjšin. Po prvi svetovni vojni je namreč okoli 400.000 Slovencev ostalo zunaj meja novonastale južnoslovanske države, ki pa je na svojem severnem in vzhodnem delu dobila tudi nemško in madžarsko manjšino.
"Koroški Slovenci so bili pred 1. svetovno vojno narodna skupnost, ki bi lahko ob drugačnem političnem razpletu odigrala vidnejšo vlogo v deželi, kot se je to zgodilo pozneje s postavljanjem meja, plebiscitom in poplebiscitnem dogajanju z, lahko bi rekli, načrtno germanizacijo."
Kako pa je bilo s statusom nemške in madžarske manjšine v Kraljevini SHS? Več o tem v tokratni oddaji.
Slovenci na avstrijskem Štajerskem so v Pavlovi hiši v Potrni 5.9. 2020 vendarle pripravili srečanje zborov, ki so ga sicer načrtovali že za junij, pa jim je izvedbo preprečila pandemija. Domačemu Pavlovem zboru so se pridružili mešani pevski zbor upokojencev iz Beltincev in ljudski ansambel glasbene šole Bad Radkersburg - Radkersburger Festtagsmusi.
S predsednikom Državne slovenske samouprave Karlom Holcem se pogovarjamo o trenutnih razmerah v Porabju, ki jih tako kot drugod kroji Covid 19. Dodatne težave in nekaj negotovosti jim je povzročilo zaprtje meje s Slovenijo in otežen neposereden dostop. Po pozivih so konec tedna odprli tudi mejni prehod Verica - Čepinci, prek katerga bodo lahko rojaki vstopali v Slovenijo vsak dan med 6.00 in 18.00 uro.
O pouku slovenščine v sosednjih državah v novi šolski realnosti se pogovarjamo s sekretarjem z ministrstva za izobraževanje Romanom Grudnom. Pandemija je, postavila na glavo njihov tradicionalni program dela, ki je predvsem podpora zamejskemu šolstvu. Kljub temu so razmeram prilagojeno, s predavanjem prek slovenskega programa Raia, izpeljali 55. seminar za učitelje na šolah s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Hkrati pa je pandemija pri učiteljih, ki so se srečali tudi s poukom na daljavo, spodbudila kreativnost in inovativnost, zato v prihodnost gleda optimistično.
"Vsi smo se marsikaj naučili,osvojili nova znanja in se prilagodili novim načinom in metodam, hkrati pa smo se vsi zavedli, kako pomembna je šola in sam šolski prostor. Tega se često tudi starši in družba v celoti ne zaveda, kako je šola pomembna kot institucija. Ne gre namreč samo za podajanje znanja, gre za socializacijo, za odraščanje. Pogosto se nam zdijo zadeve samoumevne, dokler tega ne izgubimo ali ne pride do krize."
Prisluhnite!
Pouk v slovenskem jeziku je ključen za rojake v sosednjih državah in razvoj njihovih skupnosti. Kako so v novo šolsko leto vstopili v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem? So zadovoljni z vpisi? Kako pa je s kompetentnimi učiteljicami in učitelji? Dobitnik kristala vilenice Dóminik Srienc pripoveduje o svoji poeziji, s katero prehaja med jeziki in prostori. V nacionalne jezike pa, kot pravi, ne verjame. V Porabju preverjamo, kaj bodo ključne teme tokratnega zasedanja mešane slovensko madžarske komisije. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec opozarja, da se sprejete zaveze vseskozi ponavljajo, uresničitve pa ni. V Slovenskem domu Bazovica na Reki so imeli slovesno prvo trgatev stare trte iz Maribora. Kako je obrodila? Prisluhnite!
Kaj pripovedujejo in na kaj nas danes opozarjajo bazoviški junaki, četverica antifašistov, ubitih na bazovski gmajni pred 94 leti?
Sprehodimo se skozi glasbeno zgodovino skupine, ki ji na avstrijskem Koroškem ni para.
Na avstrijskem Koroškem so pred kratkim sprejeli zakon o energetskem prehodu. Kaj dejansko prinaša, pojasnjuje deželnozborski poslanec Franc Jožef Smrtnik, prepričan, da . brez vetrnih elektrarn ne bo šlo, toda ne povsod. "Potrebna je pametna politika, da ne dobimo več nasprotnikov kot zagovornikov," pravi poslanec Team Kärnten in podžupan Železne Kaple.
»Enkrat še videl bi rad dim nad Itako rodno«, je bil naslov slovesnosti, ki so jo ob 100. obletnici rojstva Alojza Rebule pripravili v njegovem rodnem Šempolaju. Kako so se poklonili velikemu rojaku, ki je med Slovenci v Italiji pustil neizbrisno sled, slišite v tokratni oddaji.
Narodna domova v Trstu sta bila nekoč središči tam živečih Slovencev, simbola njihove prisotnosti v večkulturnem mestu pa tudi fašističnega pogroma nad njimi. Kaj se bo v prihodnosti dogajalo v njih? Kakšna bo Fabianijeva palača v središču mesta in kaj bo v obnovljenem domu pri Svetem Ivanu?
Šolsko leto se je končalo tudi na avstrijskem Koroškem in zanima nas, kakšne so izkušnje s spremenjenim učnim načrtom na dvojezičnih ljudskih šolah pa tudi, kako je s pripravo predlogov sprememb manjšinske šolske zakonodaje. Kakšne so možnosti za dejanske spremembe, pojasnjuje Danilo Katz, predsednik strokovnega pedagoškega združenja in član posebne delovne skupine, ki jo je ustanovila dežela Koroška.
Potegnemo črto pod 20. Vseslovensko srečanje v državnem zboru, vnovič posvečeno mladim rojakom iz zamejstva in sveta. O projektih Slovika – slovenskega izobraževalnega konzorcija -, ki povezujejo mlade rojake iz Furlanije – Julijske krajine, pripoveduje predsednica Martina Budin, ena od nastopajočih v parlamentu.
Veliko je bilo narejenega v zadnjih letih za razvoj Porabja, je na tradicionalnem druženju Slovencev na Madžarskem dejala predsednica krovne zveze Andrea Kovač, zadovoljna, saj se je Porabskega dne udeležilo 350 rojakov z vse Madžarske.
Tonč Feinig in Andrejka Možina sta vrhunska, uveljavljena in zelo dejavna glasbenika. Prvi prihaja z avstrijske Koroške, druga s Tržaškega.
Skupaj z evropskimi volitvami bodo v več občinah v Furlaniji - Julijski krajini potekale lokalne volitve, tudi s slovenskimi kandidatkami in kandidati različnih strank in gibanj. Županja Števerjana Franka Padovan pa na evropskih volitvah kot edina Slovenka v Italiji kandidira na listi južnotirolske Ljudske stranke.
Število slovenskih govorce v Kanalski dolini na skrajnem severu Furlanije – Julijske krajine se je v dveh desetletjih prepolovilo, poudarja raziskovalka dr. Nataša Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Predsednica države Nataša Pirc Musar je ob obisku na avstrijskem Koroškem pozvala pristojne, naj določijo časovnico za uresničitev določb 7. člena avstrijske državne pogodbe. Kaj so ključne težave?
V Avstriji ni veliko posluha za nujne spremembe manjšinske zakonodaje, ugotavlja poslanka Zelenih v državnem zbor, koroška Slovenka Olga Voglauer. Velika pričakovanja ob začetku mandata, se niso uresničila, zato naloge ostajajo za prihodnji mandat, pravi naša sogovornica. Kako pa je na Dunaju odmevala peticija koroških Slovencev, o kateri so evropski poslanci razpravljali na odboru za peticije v Bruslju?
20 let po vstopu Slovenije v EU in slabo leto dni pred odprtjem evropske prestolnice kulture, ki bo povezala Novo Gorico in Gorico, nas zanima, kakšni so čezmejni stiki mladih in njihova pričakovanja.
Zasedanje skupnega odbora Slovenija – avstrijska Koroška je potekalo uspešno in v prijateljskem duhu, sta po seji zagotavljala zunanja ministrica Tanja Fajon in koroški deželni glavar Peter Kaiser.
Pobudnik mreže Maj – mladi Alpe Jadran - Feliks Wieser je prepričan, da morajo organizacije slovenske narodne skupnosti, če si želijo zagotoviti naraščaj, vlagati v mlade. Ti so serijo druženj začeli letos v Porabju, kjer so spoznavali okuse regije, tudi koup oziroma tamerli.
Univerza v Trstu je ob 100-letnici delovanja podelila častna doktorata italijanskemu predsedniku Matarelli in nekdanjemu slovenskemu predsedniku Pahorju, ker sta se zoperstavila ozkoglednosti nacionalizma in se zavzela za politiko sprave. To je bil začetek poti, ki pa še ni končana, opozarjajo v krovnih organizacijah.
Avstrija ne izpolnjuje zakonsko določene zaščite manjšin in krši vladavino prava, v Bruslju opozarjajo predstavniki koroških Slovencev. Kaj si obetajo od javne predstavitve na odboru za peticije evropskega parlamenta?
Tradicija je, da na velikonočni ponedeljek prisluhnemo, kako poje Koroška. Letošnja revija Koroška poje je bila posebej mladostna, saj jo je Krščanska kulturna zveza v Celoti posvetila mladim pevkam in pevcem. Posebej za koncert se je zbral 80-članski pevski zbor Mladina poje, nastali pa sta tudi priredbi znanih koroških slovenskih pesmi.
Neveljaven email naslov
