Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Koroški slovenski študenti proti proslavljanju 100. obletnice plebiscita, negotova prihodnost predstavnika Slovencev iz FJK v Rimu, slovenska društva v Istri pred novimi izzivi, spominski zid v Števanovcih
‘Naše vse je upor/100 Jahre nicht zu ferien’ so slovenske študentski klubi iz Celovca, Gradca in z Dunaja naslovili brošuro oziroma zbornik, izdan v okviru njihovih akcij 10 do 10., s katerimi nasprotujejo deželnemu praznovanju 100. obletnice koroškega plebiscita. Naslov so povzeli po pesmi znanega koroškega slovenskega pesnika Andreja Kokota Upor, v kateri ta pravi: ‘moje vse je upor.’
»Za nas je pomembno, da pokažemo, da diskriminacija na avstrijskem Koroškem še vedno obstaja, saj se vsi delajo, da je ni. To je prvo. Drugo, hoteli smo še enkrat zapisati, kakšno je stanje slovenske manjšine na Koroškem danes in da je za tem stoletje, ki je privedlo do razmer, kakršne so.«
Tako o namenu zbornika pripoveduje Lena Kolter iz koroškega Kluba slovenskih študentov.
V zborniku so zbrali pričevanja o še vedno prisotni diskriminaciji in žalitvah slovensko govorečih na avstrijskem Koroškem. Od težav z obrazci v slovenskem jeziku na uradih, žalitvah ob obisku zdravnika, do fizičnih napadov. Presenetilo jo je, pravi, da se je na njihov poziv s svojimi zgodbami javilo toliko ljudi.
»Dejansko to pokaže, kako je diskriminacija prisotna dandanes, ob tem pa se je v času, ko je zbornik nastajal, zgodilo še kar nekaj stvari, ki jih ne bi pričakovali.«
Aljaža Pestotnika iz graškega Kluba slovenskih študentov je presenetilo, da se napadi dogajajo na enak način kot nekoč:
»Še vedno koroškimi Slovenkam in Slovencem govorijo, pojdite nazaj čez Ljubelj, čeprav so tukaj že več kot tisoč let. In da se to dogaja še zdaj, na začetku 21. stoletja, sto let po plebiscita, to me preseneča.«
Nasilja, ki sta ga doživljala v otroštvu in dijaških letih, se dobro spominjata tudi Nikolaj Grilc in Matej Wakounig, zdaj aktivna člana diaspore koroških Slovencev na Dunaju.
»Vsaka vožnja domov z avtobusom je bila v travmatična, v znamenju panike, zato nisi hotel govoriti slovensko. Tega se spominjam. Imam pa srečo, da zdaj živim na Dunaju in se zaradi oddaljenosti spominjam tudi lepih časov.”
Pripoveduje Nikolaj Grilc, glasbenik in gledališki ustvarjalec, ki je skupaj z Matejem Wakounigom ustanovil skupino Roy de Roy.
»Skozi desetletja so se razmere izboljšale in odnosi niso več tako brutalni, kot so bili. Manj je tudi ljudi, ki še govorijo slovensko. Veliko se jih je asimiliralo, mnogi pa niti ne vedo, da na Koroškem živi slovenske govoreča manjšina.«
Kot še ugotavlja Matej Wakounig, so se koroške oblasti zganile in dvojezičnost postaja v zadnjih letih nekoliko bolj sprejemljiva. Tudi zavedanje ljudi, da imajo slovenske prednike se povečuje.
»Upam, da se bo to nadaljevalo, želel pa bi si, da bi se razmere hitreje spreminjale.«
Študente, ki nasprotujejo praznovanju obletnice plebiscita, pa razume, saj so v preteklosti te prireditve uporabljali ravno za napade na koroške Slovence:
»Praznovanja so bila sistematična diskriminacija, sistematično izključevanje. Za vse, kar je bila na avstrijskem Koroškem narobe, je plačala manjšina. Strinjam se, da ob našem doživljanju 10. oktobra v 100 letih ni razlogov za praznovanje. Imamo pa možnost, da temu datumu damo novo simboliko in se soočimo s krivico, ki smo jo doživeli v 100 letih.«
Slovenski študenti iz Celovca, Gradca in z Dunaja za 10. napovedujejo demonstracije.
V Italiji so 20. in 21.9. volili novo vodstvo v sedmih deželah, državljani pa so izrazili tudi svoje stališče glede zmanjšanja števila parlamentarcev in senatorjev iz 945 na 600. Politični predstavniki Slovencev v Furlaniji - Julijski krajini so prepričani, da se jim s krčenjem števila izvoljenih predstavnikov zapirajo vrata v Rim. Zato so volivce pozivali, naj se na referendumu izrečejo proti ustavni spremembi.
Deželo Furlanijo - Julijsko krajino v Rimu danes zastopa 13 poslancev in 7 senatorjev, po spremenjeni zakonodaji pa bodo tam le še 8 poslancev in 4 senatorji. Ker je izvolitev Slovenca že vsa leta odvisna od politične volje levosredinskih strank, je težko pričakovati, da bodo v prihodnje katero od svojih izvoljenih mest odstopili manjšini.
Peter Močnik iz stranke Slovenska skupnost v pogovoru s Špelo Lenardič opozarja na določila zaščitnega zakona, po katerem bi morali Slovenci imeli olajšano zastopstvo.
»Volilni zakon v tem trenutku ne predvideva ničesar. V kratkem na obzorju ni bistvenih sprememb, zato Slovenci izgubimo tisto mesto, ki ga od leta 1963 stalno zaseda naš predstavnik.«
Krčenje števila parlamentarcev naj bi zmanjšalo stroške, poudarjajo avtorji nove zakonodaje iz Gibanja petih zvezd, nekdanji senator Stojan Spetič pa je prepričan, da oblast z referendumom zgolj preusmerja pozornost državljanov.
»V bistvu je kasta, ki je na oblasti, sklenila, da vrže ljudstvu kost za glodanje. Ljudje so nezadovoljni zaradi nezaposlenosti, zaradi korona krize, zato ker država ne funkcionira. Treba je bilo najti dežurnega krivca in tokrat je to parlament. Se pravi ne vlada, ne birokracija, ampak zastopniki ljudstva.«
Težave niso v številu poslancev in senatorjev, temveč v organizaciji dela in preobilici že sprejetih zakonov.
»Treba je reorganizirat delo in zagotoviti pravilno zastopstvo, kajti spremembe volilne zakonodaje so prišle do take točke, da ljudje ne čutijo več, da so zastopani.«
Za Slovence v Furlaniji – Julijski krajini ostaja ključna sprememba volilnega zakona. Senatorka Tatjana Rojc, ki je v nasprotju s svojo Demokratsko stranko glasovala proti krčenju števila parlamentarcev, svoje moči še naprej usmerja v ustrezno spremembo volilnega zakona, ki bi Slovencem omogočila izvolitev v Rim.
»Razmišljam z ustavnimi izvedenci, kako bomo lahko znotraj veljavne zakonodaje pripravili in predstavili dopolnilo, ki bi nam dalo kar največjo garancijo.«
Pri tem se opirajo prav na zaščitni zakon, ki določa, da mora biti manjšini izvolitev svojega predstavnika olajšana, računajo pa tudi na pomoč slovenske diplomacije.
v Labinu se 25.9., kljub spremenjenim razmeram, začenjajo tradicionalni Dnevi slovenske kulture v Istri. Prireditve so namreč za tam živeče rojake zelo pomembne, še posebej zato, ker so bile zaradi pandemije Covida 19 spomladi številne odpovedane.
Tajnica slovenskega kulturnega društva Istra iz Pulja Maja Tatković Biklić je prepričana, da druge možnosti nimajo:
»Če se ustavimo, če so se odpovemo prireditvam, se lahko kaj hitro zgodi, da društvo zamre. Ljudje so prestrašeni in če z dejavnostmi ne nadaljujemo, ne bo dobro. Kot društvo, ki bo naslednje leto praznovalo 20-letnico delovanja, moramo skrbeti za kontinuiteto.«
Da je pandemija ustavila društveno življenje, opozarja tudi predsednica SKD Ajda iz Umaga Danica Bojković. Edino, kar jim je uspelo zagotoviti, je dopolnili pouk slovenskega jezika v društvu in na osnovni šoli. Zanimanje za dopolnili pouk je bilo veliko, zaradi »protikoronskih« ukrepov pa so lahko sprejeli omejeno število učencev. V začetni skupini jih je 8, v nadaljevalni pa 9. Podobno je tudi v Pulju.
Pouk slovenščine kot izbirni predmet v okviru hrvaškega šolskega sistema (model C) letos poteka le na srednji šoli za uporabne umetnosti, v gimnaziji pa nič več, saj ni učiteljice, pojasnjuje Maja Tatković Biklić.
»Učenje jezika po modelu C financira hrvaško ministrstvo za izobraževanje, učitelj pa mora imeti hrvaško državljanstvo. Težava pa je, da študij slovenskega jezika na Hrvaškem ne obstaja, razen v Zagrebu v okviru južnoslovanskih jezikov.«
Slovenščino po modelu C v osnovnih šolah v Umagu in Buzetu ter v srednji šoli v Pulju poučuje Darja Čubrić. Spremenjene razmere in poučevanje jezika na daljavo dolgoročno ne bo prineslo želenih rezultatov, je prepričana.
Skupine so zelo raznolike, učenci različnih razredov se ne smejo družiti, zato jih je treba, če pouk ne poteka na prostem, še dodatno razdeliti. Pouk slovenščine kot izbirni predmet je običajno zadnja ura na urniku, tako da so učenci že utrujeni, za učenje prek spleta pa je treba učence še dodatno motivirati. Spomladanske izkušnje niso bile dobre, opozarja:
»Po dveh tednih je bil drastičen upad. Ni zanimanja. Od učencev dobiš minimalne odgovore, če sploh kaj dobiš. Ker je to izbirni predmet, je pač vedno na koncu tudi pri zanimanju učencev zanj. Popolna ustavitev, lockdown, je nesmiselna. Z učenci moraš imeti neposreden stik vsaj vsaka dva tedna.«
Življenje pa gre naprej tudi slovenskih kulturnih društvih v Istri, kjer se začenjajo zdaj že tradicionalni Dnevi slovenske kulture. Letos bodo seveda prilagojeni razmeram in zaščitnim ukrepom.
Na pobudo predsednika Državne slovenske samouprave Karla Holca so v Števanovcih postavili spominski zid, na katerem so zapuščeni nagrobniki s tamkajšnjega pokopališča.
Slavnostno odkritje spominskega zidu se je začelo z mašo, ki jo je vodil sombotelski škof Janos Szekely. Zbrane pa je nagovoril tudi v slovenskem jeziku.
Če želiš vedeti, kako nek narod spoštuje svoje prednike in svojo preteklost, poglej njegova pokopališča, je Karel Holec v nagovoru zbranim citiral madžarskega politika Istvana Szechenyija in pred pozabo rešene nagrobnike povezal s porabskimi rojaki:
»12 kamnov, 12 človeških življenje, ki jih na žalost nikoli ne bomo mogli spoznati. Zapuščene nagrobnike, obnovljene in postavljene na zid, smo obranili pred propadom. Naj bo tako tudi z nami, porabskimi Slovenci. Obnavljajmo se, gradimo, postavimo nove temelje in zidove. Samo tako bomo lahko preživeli in obstali kot Slovenci, porabski Slovenci.«
Domači cerkveni zbor, ki deluje pod okriljem Zveze Slovencev na Madžarskem, pa je v okviru maše, ki je potekala tudi v slovenskem jeziku, proslavil 10-letnico svojega delovanja. Pobudo za njegov nastanek je dal porabski župnik Ferenc Merkli, ko se je števanovska župnija pripravljala na prenos maše na Radioteleviziji Slovenija. Prisluhnite reportaži Silve Eöry!
877 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Koroški slovenski študenti proti proslavljanju 100. obletnice plebiscita, negotova prihodnost predstavnika Slovencev iz FJK v Rimu, slovenska društva v Istri pred novimi izzivi, spominski zid v Števanovcih
‘Naše vse je upor/100 Jahre nicht zu ferien’ so slovenske študentski klubi iz Celovca, Gradca in z Dunaja naslovili brošuro oziroma zbornik, izdan v okviru njihovih akcij 10 do 10., s katerimi nasprotujejo deželnemu praznovanju 100. obletnice koroškega plebiscita. Naslov so povzeli po pesmi znanega koroškega slovenskega pesnika Andreja Kokota Upor, v kateri ta pravi: ‘moje vse je upor.’
»Za nas je pomembno, da pokažemo, da diskriminacija na avstrijskem Koroškem še vedno obstaja, saj se vsi delajo, da je ni. To je prvo. Drugo, hoteli smo še enkrat zapisati, kakšno je stanje slovenske manjšine na Koroškem danes in da je za tem stoletje, ki je privedlo do razmer, kakršne so.«
Tako o namenu zbornika pripoveduje Lena Kolter iz koroškega Kluba slovenskih študentov.
V zborniku so zbrali pričevanja o še vedno prisotni diskriminaciji in žalitvah slovensko govorečih na avstrijskem Koroškem. Od težav z obrazci v slovenskem jeziku na uradih, žalitvah ob obisku zdravnika, do fizičnih napadov. Presenetilo jo je, pravi, da se je na njihov poziv s svojimi zgodbami javilo toliko ljudi.
»Dejansko to pokaže, kako je diskriminacija prisotna dandanes, ob tem pa se je v času, ko je zbornik nastajal, zgodilo še kar nekaj stvari, ki jih ne bi pričakovali.«
Aljaža Pestotnika iz graškega Kluba slovenskih študentov je presenetilo, da se napadi dogajajo na enak način kot nekoč:
»Še vedno koroškimi Slovenkam in Slovencem govorijo, pojdite nazaj čez Ljubelj, čeprav so tukaj že več kot tisoč let. In da se to dogaja še zdaj, na začetku 21. stoletja, sto let po plebiscita, to me preseneča.«
Nasilja, ki sta ga doživljala v otroštvu in dijaških letih, se dobro spominjata tudi Nikolaj Grilc in Matej Wakounig, zdaj aktivna člana diaspore koroških Slovencev na Dunaju.
»Vsaka vožnja domov z avtobusom je bila v travmatična, v znamenju panike, zato nisi hotel govoriti slovensko. Tega se spominjam. Imam pa srečo, da zdaj živim na Dunaju in se zaradi oddaljenosti spominjam tudi lepih časov.”
Pripoveduje Nikolaj Grilc, glasbenik in gledališki ustvarjalec, ki je skupaj z Matejem Wakounigom ustanovil skupino Roy de Roy.
»Skozi desetletja so se razmere izboljšale in odnosi niso več tako brutalni, kot so bili. Manj je tudi ljudi, ki še govorijo slovensko. Veliko se jih je asimiliralo, mnogi pa niti ne vedo, da na Koroškem živi slovenske govoreča manjšina.«
Kot še ugotavlja Matej Wakounig, so se koroške oblasti zganile in dvojezičnost postaja v zadnjih letih nekoliko bolj sprejemljiva. Tudi zavedanje ljudi, da imajo slovenske prednike se povečuje.
»Upam, da se bo to nadaljevalo, želel pa bi si, da bi se razmere hitreje spreminjale.«
Študente, ki nasprotujejo praznovanju obletnice plebiscita, pa razume, saj so v preteklosti te prireditve uporabljali ravno za napade na koroške Slovence:
»Praznovanja so bila sistematična diskriminacija, sistematično izključevanje. Za vse, kar je bila na avstrijskem Koroškem narobe, je plačala manjšina. Strinjam se, da ob našem doživljanju 10. oktobra v 100 letih ni razlogov za praznovanje. Imamo pa možnost, da temu datumu damo novo simboliko in se soočimo s krivico, ki smo jo doživeli v 100 letih.«
Slovenski študenti iz Celovca, Gradca in z Dunaja za 10. napovedujejo demonstracije.
V Italiji so 20. in 21.9. volili novo vodstvo v sedmih deželah, državljani pa so izrazili tudi svoje stališče glede zmanjšanja števila parlamentarcev in senatorjev iz 945 na 600. Politični predstavniki Slovencev v Furlaniji - Julijski krajini so prepričani, da se jim s krčenjem števila izvoljenih predstavnikov zapirajo vrata v Rim. Zato so volivce pozivali, naj se na referendumu izrečejo proti ustavni spremembi.
Deželo Furlanijo - Julijsko krajino v Rimu danes zastopa 13 poslancev in 7 senatorjev, po spremenjeni zakonodaji pa bodo tam le še 8 poslancev in 4 senatorji. Ker je izvolitev Slovenca že vsa leta odvisna od politične volje levosredinskih strank, je težko pričakovati, da bodo v prihodnje katero od svojih izvoljenih mest odstopili manjšini.
Peter Močnik iz stranke Slovenska skupnost v pogovoru s Špelo Lenardič opozarja na določila zaščitnega zakona, po katerem bi morali Slovenci imeli olajšano zastopstvo.
»Volilni zakon v tem trenutku ne predvideva ničesar. V kratkem na obzorju ni bistvenih sprememb, zato Slovenci izgubimo tisto mesto, ki ga od leta 1963 stalno zaseda naš predstavnik.«
Krčenje števila parlamentarcev naj bi zmanjšalo stroške, poudarjajo avtorji nove zakonodaje iz Gibanja petih zvezd, nekdanji senator Stojan Spetič pa je prepričan, da oblast z referendumom zgolj preusmerja pozornost državljanov.
»V bistvu je kasta, ki je na oblasti, sklenila, da vrže ljudstvu kost za glodanje. Ljudje so nezadovoljni zaradi nezaposlenosti, zaradi korona krize, zato ker država ne funkcionira. Treba je bilo najti dežurnega krivca in tokrat je to parlament. Se pravi ne vlada, ne birokracija, ampak zastopniki ljudstva.«
Težave niso v številu poslancev in senatorjev, temveč v organizaciji dela in preobilici že sprejetih zakonov.
»Treba je reorganizirat delo in zagotoviti pravilno zastopstvo, kajti spremembe volilne zakonodaje so prišle do take točke, da ljudje ne čutijo več, da so zastopani.«
Za Slovence v Furlaniji – Julijski krajini ostaja ključna sprememba volilnega zakona. Senatorka Tatjana Rojc, ki je v nasprotju s svojo Demokratsko stranko glasovala proti krčenju števila parlamentarcev, svoje moči še naprej usmerja v ustrezno spremembo volilnega zakona, ki bi Slovencem omogočila izvolitev v Rim.
»Razmišljam z ustavnimi izvedenci, kako bomo lahko znotraj veljavne zakonodaje pripravili in predstavili dopolnilo, ki bi nam dalo kar največjo garancijo.«
Pri tem se opirajo prav na zaščitni zakon, ki določa, da mora biti manjšini izvolitev svojega predstavnika olajšana, računajo pa tudi na pomoč slovenske diplomacije.
v Labinu se 25.9., kljub spremenjenim razmeram, začenjajo tradicionalni Dnevi slovenske kulture v Istri. Prireditve so namreč za tam živeče rojake zelo pomembne, še posebej zato, ker so bile zaradi pandemije Covida 19 spomladi številne odpovedane.
Tajnica slovenskega kulturnega društva Istra iz Pulja Maja Tatković Biklić je prepričana, da druge možnosti nimajo:
»Če se ustavimo, če so se odpovemo prireditvam, se lahko kaj hitro zgodi, da društvo zamre. Ljudje so prestrašeni in če z dejavnostmi ne nadaljujemo, ne bo dobro. Kot društvo, ki bo naslednje leto praznovalo 20-letnico delovanja, moramo skrbeti za kontinuiteto.«
Da je pandemija ustavila društveno življenje, opozarja tudi predsednica SKD Ajda iz Umaga Danica Bojković. Edino, kar jim je uspelo zagotoviti, je dopolnili pouk slovenskega jezika v društvu in na osnovni šoli. Zanimanje za dopolnili pouk je bilo veliko, zaradi »protikoronskih« ukrepov pa so lahko sprejeli omejeno število učencev. V začetni skupini jih je 8, v nadaljevalni pa 9. Podobno je tudi v Pulju.
Pouk slovenščine kot izbirni predmet v okviru hrvaškega šolskega sistema (model C) letos poteka le na srednji šoli za uporabne umetnosti, v gimnaziji pa nič več, saj ni učiteljice, pojasnjuje Maja Tatković Biklić.
»Učenje jezika po modelu C financira hrvaško ministrstvo za izobraževanje, učitelj pa mora imeti hrvaško državljanstvo. Težava pa je, da študij slovenskega jezika na Hrvaškem ne obstaja, razen v Zagrebu v okviru južnoslovanskih jezikov.«
Slovenščino po modelu C v osnovnih šolah v Umagu in Buzetu ter v srednji šoli v Pulju poučuje Darja Čubrić. Spremenjene razmere in poučevanje jezika na daljavo dolgoročno ne bo prineslo želenih rezultatov, je prepričana.
Skupine so zelo raznolike, učenci različnih razredov se ne smejo družiti, zato jih je treba, če pouk ne poteka na prostem, še dodatno razdeliti. Pouk slovenščine kot izbirni predmet je običajno zadnja ura na urniku, tako da so učenci že utrujeni, za učenje prek spleta pa je treba učence še dodatno motivirati. Spomladanske izkušnje niso bile dobre, opozarja:
»Po dveh tednih je bil drastičen upad. Ni zanimanja. Od učencev dobiš minimalne odgovore, če sploh kaj dobiš. Ker je to izbirni predmet, je pač vedno na koncu tudi pri zanimanju učencev zanj. Popolna ustavitev, lockdown, je nesmiselna. Z učenci moraš imeti neposreden stik vsaj vsaka dva tedna.«
Življenje pa gre naprej tudi slovenskih kulturnih društvih v Istri, kjer se začenjajo zdaj že tradicionalni Dnevi slovenske kulture. Letos bodo seveda prilagojeni razmeram in zaščitnim ukrepom.
Na pobudo predsednika Državne slovenske samouprave Karla Holca so v Števanovcih postavili spominski zid, na katerem so zapuščeni nagrobniki s tamkajšnjega pokopališča.
Slavnostno odkritje spominskega zidu se je začelo z mašo, ki jo je vodil sombotelski škof Janos Szekely. Zbrane pa je nagovoril tudi v slovenskem jeziku.
Če želiš vedeti, kako nek narod spoštuje svoje prednike in svojo preteklost, poglej njegova pokopališča, je Karel Holec v nagovoru zbranim citiral madžarskega politika Istvana Szechenyija in pred pozabo rešene nagrobnike povezal s porabskimi rojaki:
»12 kamnov, 12 človeških življenje, ki jih na žalost nikoli ne bomo mogli spoznati. Zapuščene nagrobnike, obnovljene in postavljene na zid, smo obranili pred propadom. Naj bo tako tudi z nami, porabskimi Slovenci. Obnavljajmo se, gradimo, postavimo nove temelje in zidove. Samo tako bomo lahko preživeli in obstali kot Slovenci, porabski Slovenci.«
Domači cerkveni zbor, ki deluje pod okriljem Zveze Slovencev na Madžarskem, pa je v okviru maše, ki je potekala tudi v slovenskem jeziku, proslavil 10-letnico svojega delovanja. Pobudo za njegov nastanek je dal porabski župnik Ferenc Merkli, ko se je števanovska župnija pripravljala na prenos maše na Radioteleviziji Slovenija. Prisluhnite reportaži Silve Eöry!
Po dobrih treh letih se je sestal koordinacijski odbor ministrov Slovenije in Italije pod vodstvom zunanjih ministrov obeh držav. Bilateralni odnosi so prijateljski in Italija je za Slovenijo pomembna trgovinska partnerica. Kaj pa obe narodni skupnosti? Kako ministrsko srečanje ocenjujejo Slovenci v Italiji?
Zgodovinske dogodke moramo obravnavati vključujoče z vseh plati in zornih kotov, opozarjajo strokovnjaki, in tega se dobro zavedajo tudi rojaki iz sosednjih držav. Te dni mineva 70 let od vrnitve Trsta Italiji, kar so slovesno obeležili konec tedna na Velikem trgu v središču mesta. Kako so Slovenci na Tržaškem doživljali vnovičen prihod italijanskih vojakov v mesto in kako se je mesto spremenilo z množičnim priseljevanjem, ki je sledilo? Zgodovinar dr. Jože Pirjevec poudarja, da je Trst takrat doživel veliko gospodarsko krizo in posledično selitve na tisoče ljudi v čez oceanske države.
Pregon koroških Slovencev z domov leta 1942 je le ena izmed epizod v njihovi zgodovini, ki so jo zaznamovali nešteti poskusi ponemčevanja in hkrati upora proti načrtovani asimilaciji. Vrsta koroških slovenskih literatk in literatov v svojih delih priča o tragičnem odhodu, boju za preživetje in vrnitvi na opustošene domove, o borbi za ohranitev maternega jezika in obstoj narodne skupnosti.
Ob 104. obletnici koroškega plebiscita so v Borovljah pripravili prvo alternativno proslavo z zgodbami koroških Slovencev, njihovem doživljanju praznovanja 10. oktobra in uporu proti ponemčevanju. Na Reki se pridružimo učiteljem slovenskega jezika na Hrvaškem. Tudi tam je največji izziv, kako dobiti usposobljene kadre, še posebej ob vse večjem zanimanju za pouk slovenščine. Kako daleč pa je priprava kurikuluma za učenje slovenskega jezika? Sodelavcev vse bolj primanjkuje tudi na Radiu Monošter, opozarja direktor Attila Bartakovič. Ustavimo se na tržaškem nabrežju, kjer so ob znameniti regati priložnost za promocijo izkoristili tudi rojaki v Furlaniji - Julijski krajini in pripravili Slovenski pozdrav Barkovljanki. Kaj vse so predstavili? Prisluhnite!
Kako Slovenija in Madžarska skrbita za razvoj svojih manjšin? O tem so se predstavniki različnih ministrstev obeh držav pogovarjali na zasedanju skupne mešane slovensko madžarske komisije. Kaj se dogaja s skupnim skladom, bo po dveh letih priprav zdaj vendarle zaživel? Porabski Slovenci verjamejo, da bo, čeprav se sklepi in priporočila na tovrstnih zasedanjih pogosto ponavljajo.
Kaj dejansko pomeni tako velika podpora volivcev svobodnjakom tudi na avstrijskem Koroškem in njihova zmaga na zveznih volitvah za koroške Slovence? O tem se pogovarjamo z Olgo Voglauer, ki je bila na listi Zelenih vnovič izvoljena v avstrijski parlament.
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport v prihodnjih letih napoveduje korenito zvišanje pomoči za gospodarski razvoj Slovencev v sosednjih državah. Zamejskim športnim organizacijam in klubom pa naj bi prihodnje leto pomagali s trenerji iz Slovenije in za to namenili dodatnih 200.000 evrov. Kako, pojasnjuje državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan.
Pouk v slovenskem jeziku je ključen za rojake v sosednjih državah in razvoj njihovih skupnosti. Kako so v novo šolsko leto vstopili v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem? So zadovoljni z vpisi? Kako pa je s kompetentnimi učiteljicami in učitelji? Dobitnik kristala vilenice Dóminik Srienc pripoveduje o svoji poeziji, s katero prehaja med jeziki in prostori. V nacionalne jezike pa, kot pravi, ne verjame. V Porabju preverjamo, kaj bodo ključne teme tokratnega zasedanja mešane slovensko madžarske komisije. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec opozarja, da se sprejete zaveze vseskozi ponavljajo, uresničitve pa ni. V Slovenskem domu Bazovica na Reki so imeli slovesno prvo trgatev stare trte iz Maribora. Kako je obrodila? Prisluhnite!
Kaj pripovedujejo in na kaj nas danes opozarjajo bazoviški junaki, četverica antifašistov, ubitih na bazovski gmajni pred 94 leti?
Sprehodimo se skozi glasbeno zgodovino skupine, ki ji na avstrijskem Koroškem ni para.
Na avstrijskem Koroškem so pred kratkim sprejeli zakon o energetskem prehodu. Kaj dejansko prinaša, pojasnjuje deželnozborski poslanec Franc Jožef Smrtnik, prepričan, da . brez vetrnih elektrarn ne bo šlo, toda ne povsod. "Potrebna je pametna politika, da ne dobimo več nasprotnikov kot zagovornikov," pravi poslanec Team Kärnten in podžupan Železne Kaple.
»Enkrat še videl bi rad dim nad Itako rodno«, je bil naslov slovesnosti, ki so jo ob 100. obletnici rojstva Alojza Rebule pripravili v njegovem rodnem Šempolaju. Kako so se poklonili velikemu rojaku, ki je med Slovenci v Italiji pustil neizbrisno sled, slišite v tokratni oddaji.
Narodna domova v Trstu sta bila nekoč središči tam živečih Slovencev, simbola njihove prisotnosti v večkulturnem mestu pa tudi fašističnega pogroma nad njimi. Kaj se bo v prihodnosti dogajalo v njih? Kakšna bo Fabianijeva palača v središču mesta in kaj bo v obnovljenem domu pri Svetem Ivanu?
Šolsko leto se je končalo tudi na avstrijskem Koroškem in zanima nas, kakšne so izkušnje s spremenjenim učnim načrtom na dvojezičnih ljudskih šolah pa tudi, kako je s pripravo predlogov sprememb manjšinske šolske zakonodaje. Kakšne so možnosti za dejanske spremembe, pojasnjuje Danilo Katz, predsednik strokovnega pedagoškega združenja in član posebne delovne skupine, ki jo je ustanovila dežela Koroška.
Potegnemo črto pod 20. Vseslovensko srečanje v državnem zboru, vnovič posvečeno mladim rojakom iz zamejstva in sveta. O projektih Slovika – slovenskega izobraževalnega konzorcija -, ki povezujejo mlade rojake iz Furlanije – Julijske krajine, pripoveduje predsednica Martina Budin, ena od nastopajočih v parlamentu.
Veliko je bilo narejenega v zadnjih letih za razvoj Porabja, je na tradicionalnem druženju Slovencev na Madžarskem dejala predsednica krovne zveze Andrea Kovač, zadovoljna, saj se je Porabskega dne udeležilo 350 rojakov z vse Madžarske.
Tonč Feinig in Andrejka Možina sta vrhunska, uveljavljena in zelo dejavna glasbenika. Prvi prihaja z avstrijske Koroške, druga s Tržaškega.
Skupaj z evropskimi volitvami bodo v več občinah v Furlaniji - Julijski krajini potekale lokalne volitve, tudi s slovenskimi kandidatkami in kandidati različnih strank in gibanj. Županja Števerjana Franka Padovan pa na evropskih volitvah kot edina Slovenka v Italiji kandidira na listi južnotirolske Ljudske stranke.
Število slovenskih govorce v Kanalski dolini na skrajnem severu Furlanije – Julijske krajine se je v dveh desetletjih prepolovilo, poudarja raziskovalka dr. Nataša Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Predsednica države Nataša Pirc Musar je ob obisku na avstrijskem Koroškem pozvala pristojne, naj določijo časovnico za uresničitev določb 7. člena avstrijske državne pogodbe. Kaj so ključne težave?
Neveljaven email naslov