Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Naj živi vsak, kar nas dobrih je ljudi!

08.02.2021


Tanja Prušnik o solidarnosti in umetnosti, David Bandelj o tišini in poeziji, virtualen sprehod s Prešernom po Porabju, izkušnje in nasveti Reke EPK 2020

Slovenski kulturni praznik je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših. Prireditve, ki običajno potekajo ves februar, bodo predvsem virtualne. To velja tudi za osrednje proslave. "Odtisi svetlobe: tam notri je vse naše življenje" je naslov osrednje slovesnosti, s katero se Slovenci v Italiji poklanjajo pomembni, a pogosto prezrti, filmski dediščini.

Koroški Slovenci so svojo virtualno osrednjo slovesnost naslovili "Beseda je kulturnemu človeku dragulj" in jo posvetili pisatelju, pesniku, dramatiku, esejistu, publicistu in prevajalcu Janku Messnerju.

 

V Porabju so osrednjo proslavo naslovili Ne pozabi! Slovenec sem! V virtualnem sprehodu ob Prešernovi poeziji sodelujejo tudi učenci dvojezične osnovne šole na Gornjem Seniku.

Sekretarka Zveze Slovencev na Madžarskem Biserka Bajzek v pogovoru s Silvo Eöry pojasnjuje, da bodo maja vendarle skušali pripraviti slovesnost ob lanski 30-letnici delovanja zveze,  poleg tega letos 20-letnico praznuje gledališka skupina Veseli pajdaši iz Števanovcev, za poletje načrtujejo literarna srečanja s slovenskimi avtorji, novinarsko delavnico za mlade, nadaljevanje rokodelske delavnice, za jeseni pa tudi slavistični kongres v Monoštru.

Ko gesta postane dogodek

Vse, kar naredim, naredim s strastjo, pravi koroška slovenska arhitektka in likovna umetnica Tanja Prušnik, ki jo je na Valu 202 dan pred kulturnim praznikom gostila Tatjana Pirc. Junija 2019 je postala predsednica Društva avstrijskih likovnih umetnikov, v katerem je 450 članov. V 160-letni zgodovini društva je prva predsednica, to pa je zelo pomemben korak, ocenjuje.

»Zanimivo je, ker se imamo umetniki in umetnice vedno za zelo napredne in odprte za vse. Tudi v društvo so bile ženske sprejete šele v 60. letih. Zgodovinsko gledano, je to zagotovo kritika, saj bi moralo biti prav med umetniki povsem drugače. Zdaj je tako in smo veseli.«

V prenovljeni galeriji Künstlerhausa je do 11. aprila na ogled razstava z naslovom  Ko gesta postane dogodek, nastala v lanskem letu sosedskega dialoga med Avstrijo in Slovenijo.

»Pred letom in pol so me hkrati klicali s slovenskega veleposlaništva na Dunaju  in z avstrijskega v Ljubljani, če bi kaj pripravila za leto dialoga. Zelo rada sem se odzvala vabilu.«

Našla je izjemni kuratorki Alenko Gregorič in Felicitas Thun - Hohenstein ter se povezala z Mestno galerijo Ljubljana. Nastala je fantastična razstava.

»Moj predlog je bil od vsega začetka, da so v središču umetnice.«

Naslov razstave je citat »When gesture becomes event« ameriške filozofinje Judith Butler, zato v angleščini, toda Tanji Prušnik je bilo, kot pojasnjuje, pomembno, da ima razstava tudi slovenski in nemški naslov.

»Razstava ima zelo sodoben pogled, kaj pomeni solidarnost, kaj danes pomeni medsebojno sožitje v družbi, kako se solidarnost pokaže in prikaže.«

Tanja Prušnik se v svojih projektih vedno znova vrača na začetek. Pomemben je proces nastajanja del, zato ustvarja cikle. Leta 2004 je začela cikel Utopia_GNP, ki je izraz upora, posvečen dedku Karlu Prušniku - Gašperju, znanemu koroškemu slovenskemu partizanu, avtorju dela Gamsi na plazu. Utopia ji pomeni svobodo.

Enajst let in pol tišine

Goriški pesnik in glasbenik David Bandelj je doktoriral iz primerjalne književnosti in literarne teorije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, poučuje na Tehniškem zavodu Jurija Vege v Gorici in je zborovodja zelo uspešnega mešanega mladinskega zbora Emila Komela. Doslej je napisal tri pesniške zbirke: Klic iz nadzemlja (2000), Razprti svetovi (2006) in Odhod (2012). Njegovo najnovejšo zbirko z naslovom Enajst let in pol tišine sta skupaj izdali Slovenska matica in Založba Mladika.

V najnovejši zbirki je 60 pesmi, ki jih Igor Grdina v spremni besedi označi za biografijo človekovega duha. David Bandelj pa v pogovoru s Tatjano Gregorič pojasnjuje, da je navdih dobil v konkretni izkušnji, ko je kot profesor sodeloval pri šolskem projektu obiska krajev zgodovinskega spomina; taborišča Auschwitz. Projekt je za vse pretresljiv.

»Čeprav poznamo dogodke iz učbenikov in predavanj, je soočenje s kraji drugačno, ko se postaviš v prvo osebo, ko hodiš po teh krajih, dejansko hodiš po pepelu žrtev. Ta izkušnja je bila tako pomenljiva, da se je rodilo nekaj zapisov, ki so zrastli v pesniško zbirko.«

V njej se prepleta več glasov, saj je, kot pravi avtor, holokavst oziroma šola iz izkušnje posameznika prerastla v kolektivno izkušnjo celotnega človeštva, trpko in bolečo.

»Taka izkušnja, da je nujno treba o njej spregovoriti danes po 75 letih od osvoboditve. Ne samo zato, da se ne bi več ponavljala. Počasi, to me je vodilo pri nastanku zbirke, umirajo tisti, ki so to izkušnjo sami preživeli. Naloga nas, ki smo druga ali tretja generacija, je, da te spomine predajamo naprej.«

Enajst let in pol bi našteli, če bi za vsako žrtev holokavsta molčali eno minuto, in prav ta številka kot metafora brezčasja je dogajalni prostor pesniške zbirke Davida Bandlja, v kateri se preplete dvoje glasov: glas zgodovine ali usode ter tanki glasovi posameznic in posameznikov, ki so sami doživljali brutalnost zla.

Reka EPK 2020 – leto dni po odprtju

Ob razglasitvi Reke za evropsko prestolnico kulture (EPK) 2020 pred slabimi petimi leti je v mestu zavladalo neizmerno veselje, skupaj z velikimi pričakovanji, ki so po dodelitvi tega naziva, prejetega za program Luka različnosti, zaznamovala vse nadaljnje kulturno in tudi drugo življenje. Po odmevnem odprtju s spektaklom v reškem pristanišču (1. februarja 2020) in prvih prireditvah pa je kulturne dogodke kmalu zaustavila pandemija, skrčila njihov obseg in jih večinoma preselila na splet. Rok za izvedbo načrtovanega programa je zdaj podaljšan do konca aprila.

Projekt se je začel obetajoče, je Marjani Mirković pojasnila direktorica Tvrdke/podjetja Reka 2020 Irena Kregar Šegota. Odprtje in več kot 70 drugih spremljajočih dogodkov si je ogledalo 30.000 obiskovalcev, sledili so karneval, prvič Wagner na Reki, razstava Davida Maljkovića, festival belgijske gledališke skupine Need Company, številni dogodki …, a vse je marca zaustavila korona.

Sledilo je krčenje sredstev iz vseh poglavitnih virov, črtanje programov in obiskov iz tujine, hrvaški proračun pa sta prizadela še potresa, pojasnjuje vodja mestnega oddelka za kulturo na Reki Ivan Šarar, sicer zadovoljen z opravljenim.

»Dobesedno čez noč smo se znašli v položaju, ko smo morali proračun za preostale programe zmanjšati za polovico, enako je bilo z državo, saj je ministrstvo za kulturo veliko sredstev namenilo za pomoč samostojnim umetnikom … Odpovedali smo se mednarodnim programom, ki jih zaradi zaustavljenih potovanj ni bilo mogoče izvesti, odpovedali pa smo tudi predrage ali preveč elitne programe.«

Veliko programov so prenesli v poletni čas in uspelo jim jih je izvesti na prostem. Več kot 400 programov si je ogledalo približno 50.000 gledalcev.

»Uresničili smo programe, ki bodo zapustili  trajno sled – gre za sodobne umetniške skulpture, na Kvarnerju in v mestu Reka, murale, vse v javnem prostoru.«

Reka 2020 mestu zapušča tudi dragoceno trajno dediščino, dodaja Irena Kregar Šegota, pomembne infrastrukturne projekte. Mesto na vzhodni strani dobiva Exportdrvo – novo kulturno prizorišče.

Med objekti obnove je v središču pozornosti tudi ladja Galeb, zdaj še v ladjedelnici Kraljevica. Vrednost del je približno sedem milijonov evrov, več kot pol je evropskih sredstev. Dela bodo predvidoma končana do konca leta, in poleg zbirke, ki bo del reškega mestnega muzeja, bodo na ladji tudi hotel, restavracija in prostor za poletne dogodke, napoveduje vodja reškega oddelka za kulturo Ivan Šarar.

»V kontekstu EPK je bilo vedno največ zanimanja iz vseh držav sveta ravno za Galeba. Je resnično fenomen svetovne zgodovine, gibanja neuvrščenih, gibanja, pomembnega za politično dinamiko v določenem zgodovinskem obdobju, in kot tak je neskončno dragocen in zanimiv.«

Do konca podaljšanega roka – do konca aprila – se bo zvrstilo še več velikih dogodkov, med drugim bodo 8. aprila odprli dolgo pričakovano razstavo, posvečeno Klimtu, ki je svoja zgodnja dela zapustil v reškemu gledališču, napoveduje Irena Kregar Šegota.

»Veliko načrtovanih sodelovanj s slovenskimi umetniki so morali odpovedati, bomo pa skušali izpeljati predstavo z Janezom Janšo (Emilom Hrvatinom, op. MM) v sodelovanju s HNK Ivana pl. Zajca. Zamišljena je bila kot spektakel, resnično, na več lokacijah, a menim, da bo na koncu realizirana v komorni obliki.«

Slovenija je Reki vsekakor blizu in dodelitev naziva evropske prestolnice kulture Gorici in Novi Gorici je resnično razveseljiva, ne samo zaradi podobnega položaja zaradi meja, temveč tudi odlično pripravljenega predloga, pravi Ivan Šarar in na podlagi svojih izkušenj sporoča:

»Ključno je, da bi obe Gorici izrabili to priložnost in ob pomoči kulture ustvarili eno Gorico, da skušajo preprečiti vpliv politike, ohranijo kontinuiteto in ne podcenijo projekta.«

EPK je zelo zahteven projekt z veliko večjim proračunom, kot so navajeni, velik je tudi pritisk javnosti, saj se v manjših okoljih pričakuje, da bo projekt rešil vse težave v mestu.

»Zelo pomembno je, da vključijo vse obstoječe akterje iz svojih in čezmejnih kulturnih krogov. Tisti, ki jih ne vključiš, bodo zelo hitro postali sovražniki projekta. In zadnje sporočilo, naj začnejo takoj, razmere zaradi pandemije bodo močno otežile zadeve in ta štiri leta zelo hitro minejo. In naj bodo pogumni in trmasti.«

Vodja Tvrdke/podjetja Reka 2020 Irena Kregar Šegota pa Gorico in Novo Gorico opozarja, da se svet okrog nas zelo hitro spreminja. In tem spremembam na globalni in lokalni ravni je treba prisluhniti in prilagoditi program.

»Morda je včasih smiselno kvantitativne ambicije programa nekako zožiti na kakovost. Sploh pa morate imeti odlično skupino za izvedbo. Prijavna knjiga je trenutek, ko sanjarimo in to domišljijo prenesemo v določeno odlično besedilo, potem pa sledi to, kar je realnost. Želim jim veliko sreče!«

Ogled dogajanja je možen na rijeka2020.eu, med programi, prenesenimi na splet, je razstava z naslovom Meje – med redom in kaosom, katere recenzentka je tudi slovenska zgodovinarka dr. Kaja Širok.

Še več pa v oddaji. Prisluhnite!


Sotočja

878 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Naj živi vsak, kar nas dobrih je ljudi!

08.02.2021


Tanja Prušnik o solidarnosti in umetnosti, David Bandelj o tišini in poeziji, virtualen sprehod s Prešernom po Porabju, izkušnje in nasveti Reke EPK 2020

Slovenski kulturni praznik je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših. Prireditve, ki običajno potekajo ves februar, bodo predvsem virtualne. To velja tudi za osrednje proslave. "Odtisi svetlobe: tam notri je vse naše življenje" je naslov osrednje slovesnosti, s katero se Slovenci v Italiji poklanjajo pomembni, a pogosto prezrti, filmski dediščini.

Koroški Slovenci so svojo virtualno osrednjo slovesnost naslovili "Beseda je kulturnemu človeku dragulj" in jo posvetili pisatelju, pesniku, dramatiku, esejistu, publicistu in prevajalcu Janku Messnerju.

 

V Porabju so osrednjo proslavo naslovili Ne pozabi! Slovenec sem! V virtualnem sprehodu ob Prešernovi poeziji sodelujejo tudi učenci dvojezične osnovne šole na Gornjem Seniku.

Sekretarka Zveze Slovencev na Madžarskem Biserka Bajzek v pogovoru s Silvo Eöry pojasnjuje, da bodo maja vendarle skušali pripraviti slovesnost ob lanski 30-letnici delovanja zveze,  poleg tega letos 20-letnico praznuje gledališka skupina Veseli pajdaši iz Števanovcev, za poletje načrtujejo literarna srečanja s slovenskimi avtorji, novinarsko delavnico za mlade, nadaljevanje rokodelske delavnice, za jeseni pa tudi slavistični kongres v Monoštru.

Ko gesta postane dogodek

Vse, kar naredim, naredim s strastjo, pravi koroška slovenska arhitektka in likovna umetnica Tanja Prušnik, ki jo je na Valu 202 dan pred kulturnim praznikom gostila Tatjana Pirc. Junija 2019 je postala predsednica Društva avstrijskih likovnih umetnikov, v katerem je 450 članov. V 160-letni zgodovini društva je prva predsednica, to pa je zelo pomemben korak, ocenjuje.

»Zanimivo je, ker se imamo umetniki in umetnice vedno za zelo napredne in odprte za vse. Tudi v društvo so bile ženske sprejete šele v 60. letih. Zgodovinsko gledano, je to zagotovo kritika, saj bi moralo biti prav med umetniki povsem drugače. Zdaj je tako in smo veseli.«

V prenovljeni galeriji Künstlerhausa je do 11. aprila na ogled razstava z naslovom  Ko gesta postane dogodek, nastala v lanskem letu sosedskega dialoga med Avstrijo in Slovenijo.

»Pred letom in pol so me hkrati klicali s slovenskega veleposlaništva na Dunaju  in z avstrijskega v Ljubljani, če bi kaj pripravila za leto dialoga. Zelo rada sem se odzvala vabilu.«

Našla je izjemni kuratorki Alenko Gregorič in Felicitas Thun - Hohenstein ter se povezala z Mestno galerijo Ljubljana. Nastala je fantastična razstava.

»Moj predlog je bil od vsega začetka, da so v središču umetnice.«

Naslov razstave je citat »When gesture becomes event« ameriške filozofinje Judith Butler, zato v angleščini, toda Tanji Prušnik je bilo, kot pojasnjuje, pomembno, da ima razstava tudi slovenski in nemški naslov.

»Razstava ima zelo sodoben pogled, kaj pomeni solidarnost, kaj danes pomeni medsebojno sožitje v družbi, kako se solidarnost pokaže in prikaže.«

Tanja Prušnik se v svojih projektih vedno znova vrača na začetek. Pomemben je proces nastajanja del, zato ustvarja cikle. Leta 2004 je začela cikel Utopia_GNP, ki je izraz upora, posvečen dedku Karlu Prušniku - Gašperju, znanemu koroškemu slovenskemu partizanu, avtorju dela Gamsi na plazu. Utopia ji pomeni svobodo.

Enajst let in pol tišine

Goriški pesnik in glasbenik David Bandelj je doktoriral iz primerjalne književnosti in literarne teorije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, poučuje na Tehniškem zavodu Jurija Vege v Gorici in je zborovodja zelo uspešnega mešanega mladinskega zbora Emila Komela. Doslej je napisal tri pesniške zbirke: Klic iz nadzemlja (2000), Razprti svetovi (2006) in Odhod (2012). Njegovo najnovejšo zbirko z naslovom Enajst let in pol tišine sta skupaj izdali Slovenska matica in Založba Mladika.

V najnovejši zbirki je 60 pesmi, ki jih Igor Grdina v spremni besedi označi za biografijo človekovega duha. David Bandelj pa v pogovoru s Tatjano Gregorič pojasnjuje, da je navdih dobil v konkretni izkušnji, ko je kot profesor sodeloval pri šolskem projektu obiska krajev zgodovinskega spomina; taborišča Auschwitz. Projekt je za vse pretresljiv.

»Čeprav poznamo dogodke iz učbenikov in predavanj, je soočenje s kraji drugačno, ko se postaviš v prvo osebo, ko hodiš po teh krajih, dejansko hodiš po pepelu žrtev. Ta izkušnja je bila tako pomenljiva, da se je rodilo nekaj zapisov, ki so zrastli v pesniško zbirko.«

V njej se prepleta več glasov, saj je, kot pravi avtor, holokavst oziroma šola iz izkušnje posameznika prerastla v kolektivno izkušnjo celotnega človeštva, trpko in bolečo.

»Taka izkušnja, da je nujno treba o njej spregovoriti danes po 75 letih od osvoboditve. Ne samo zato, da se ne bi več ponavljala. Počasi, to me je vodilo pri nastanku zbirke, umirajo tisti, ki so to izkušnjo sami preživeli. Naloga nas, ki smo druga ali tretja generacija, je, da te spomine predajamo naprej.«

Enajst let in pol bi našteli, če bi za vsako žrtev holokavsta molčali eno minuto, in prav ta številka kot metafora brezčasja je dogajalni prostor pesniške zbirke Davida Bandlja, v kateri se preplete dvoje glasov: glas zgodovine ali usode ter tanki glasovi posameznic in posameznikov, ki so sami doživljali brutalnost zla.

Reka EPK 2020 – leto dni po odprtju

Ob razglasitvi Reke za evropsko prestolnico kulture (EPK) 2020 pred slabimi petimi leti je v mestu zavladalo neizmerno veselje, skupaj z velikimi pričakovanji, ki so po dodelitvi tega naziva, prejetega za program Luka različnosti, zaznamovala vse nadaljnje kulturno in tudi drugo življenje. Po odmevnem odprtju s spektaklom v reškem pristanišču (1. februarja 2020) in prvih prireditvah pa je kulturne dogodke kmalu zaustavila pandemija, skrčila njihov obseg in jih večinoma preselila na splet. Rok za izvedbo načrtovanega programa je zdaj podaljšan do konca aprila.

Projekt se je začel obetajoče, je Marjani Mirković pojasnila direktorica Tvrdke/podjetja Reka 2020 Irena Kregar Šegota. Odprtje in več kot 70 drugih spremljajočih dogodkov si je ogledalo 30.000 obiskovalcev, sledili so karneval, prvič Wagner na Reki, razstava Davida Maljkovića, festival belgijske gledališke skupine Need Company, številni dogodki …, a vse je marca zaustavila korona.

Sledilo je krčenje sredstev iz vseh poglavitnih virov, črtanje programov in obiskov iz tujine, hrvaški proračun pa sta prizadela še potresa, pojasnjuje vodja mestnega oddelka za kulturo na Reki Ivan Šarar, sicer zadovoljen z opravljenim.

»Dobesedno čez noč smo se znašli v položaju, ko smo morali proračun za preostale programe zmanjšati za polovico, enako je bilo z državo, saj je ministrstvo za kulturo veliko sredstev namenilo za pomoč samostojnim umetnikom … Odpovedali smo se mednarodnim programom, ki jih zaradi zaustavljenih potovanj ni bilo mogoče izvesti, odpovedali pa smo tudi predrage ali preveč elitne programe.«

Veliko programov so prenesli v poletni čas in uspelo jim jih je izvesti na prostem. Več kot 400 programov si je ogledalo približno 50.000 gledalcev.

»Uresničili smo programe, ki bodo zapustili  trajno sled – gre za sodobne umetniške skulpture, na Kvarnerju in v mestu Reka, murale, vse v javnem prostoru.«

Reka 2020 mestu zapušča tudi dragoceno trajno dediščino, dodaja Irena Kregar Šegota, pomembne infrastrukturne projekte. Mesto na vzhodni strani dobiva Exportdrvo – novo kulturno prizorišče.

Med objekti obnove je v središču pozornosti tudi ladja Galeb, zdaj še v ladjedelnici Kraljevica. Vrednost del je približno sedem milijonov evrov, več kot pol je evropskih sredstev. Dela bodo predvidoma končana do konca leta, in poleg zbirke, ki bo del reškega mestnega muzeja, bodo na ladji tudi hotel, restavracija in prostor za poletne dogodke, napoveduje vodja reškega oddelka za kulturo Ivan Šarar.

»V kontekstu EPK je bilo vedno največ zanimanja iz vseh držav sveta ravno za Galeba. Je resnično fenomen svetovne zgodovine, gibanja neuvrščenih, gibanja, pomembnega za politično dinamiko v določenem zgodovinskem obdobju, in kot tak je neskončno dragocen in zanimiv.«

Do konca podaljšanega roka – do konca aprila – se bo zvrstilo še več velikih dogodkov, med drugim bodo 8. aprila odprli dolgo pričakovano razstavo, posvečeno Klimtu, ki je svoja zgodnja dela zapustil v reškemu gledališču, napoveduje Irena Kregar Šegota.

»Veliko načrtovanih sodelovanj s slovenskimi umetniki so morali odpovedati, bomo pa skušali izpeljati predstavo z Janezom Janšo (Emilom Hrvatinom, op. MM) v sodelovanju s HNK Ivana pl. Zajca. Zamišljena je bila kot spektakel, resnično, na več lokacijah, a menim, da bo na koncu realizirana v komorni obliki.«

Slovenija je Reki vsekakor blizu in dodelitev naziva evropske prestolnice kulture Gorici in Novi Gorici je resnično razveseljiva, ne samo zaradi podobnega položaja zaradi meja, temveč tudi odlično pripravljenega predloga, pravi Ivan Šarar in na podlagi svojih izkušenj sporoča:

»Ključno je, da bi obe Gorici izrabili to priložnost in ob pomoči kulture ustvarili eno Gorico, da skušajo preprečiti vpliv politike, ohranijo kontinuiteto in ne podcenijo projekta.«

EPK je zelo zahteven projekt z veliko večjim proračunom, kot so navajeni, velik je tudi pritisk javnosti, saj se v manjših okoljih pričakuje, da bo projekt rešil vse težave v mestu.

»Zelo pomembno je, da vključijo vse obstoječe akterje iz svojih in čezmejnih kulturnih krogov. Tisti, ki jih ne vključiš, bodo zelo hitro postali sovražniki projekta. In zadnje sporočilo, naj začnejo takoj, razmere zaradi pandemije bodo močno otežile zadeve in ta štiri leta zelo hitro minejo. In naj bodo pogumni in trmasti.«

Vodja Tvrdke/podjetja Reka 2020 Irena Kregar Šegota pa Gorico in Novo Gorico opozarja, da se svet okrog nas zelo hitro spreminja. In tem spremembam na globalni in lokalni ravni je treba prisluhniti in prilagoditi program.

»Morda je včasih smiselno kvantitativne ambicije programa nekako zožiti na kakovost. Sploh pa morate imeti odlično skupino za izvedbo. Prijavna knjiga je trenutek, ko sanjarimo in to domišljijo prenesemo v določeno odlično besedilo, potem pa sledi to, kar je realnost. Želim jim veliko sreče!«

Ogled dogajanja je možen na rijeka2020.eu, med programi, prenesenimi na splet, je razstava z naslovom Meje – med redom in kaosom, katere recenzentka je tudi slovenska zgodovinarka dr. Kaja Širok.

Še več pa v oddaji. Prisluhnite!


29.02.2016

Sotočja 29.2.2016

Oddaja je tokrat tudi v znamenju čezmejnih programov. Porabska Razvojna agencija Slovenska krajina namerava s svojima projektoma spodbuditi razvoj turizma, tudi kolesarskega. Koroški Slovenec Peter Paco Wrolich pove več o Dravski kolesarski poti, ki preko avstrijske Koroške vodi do Maribora in je uvrščena v najvišjo kategorijo kolesarskih poti v Evropi. Sotočja so tudi gledališko obarvana. Odpravimo se v Rož, kjer je potekala tradicionalna Tribuna - gledališki in lutkovni festival, in si na Reki ogledamo premiero predstave »Niti tat ne more pošteno krast« dramske skupine društva Bazovica. Gostimo pa tudi nekdanjega odgovornega urednika Primorskega dnevnika Dušana Udoviča, ki je dejaven tudi kot upokojenec.


22.02.2016

Sotočja 22.02.2016

Ob mednarodnem dnevu maternega jezika se o njegovem pomenu v dvo- ali večjezičnem okolju, asimilaciji in integraciji pogovarjamo z rojaki, literati z avstrijske Koroške in Štajerske; s Sabino Buchwald, Rezko Kanzian in z Janijem Oswaldom. O izkušnjah s pravno delavnico, ki so jo odprli pri goriški SKGZ, da bi rojakom olajšali uveljavljanje določb zaščitnega zakona za Slovence, pripoveduje njen vodja Livio Semolič. Gostimo doktorja filozofije Jadrana Zalokarja z Reke, haiku pesnika, ki je izdal zbirko svojih pesmi tudi v slovenščini. “Mamica, povejte mi” pa je naslov zbirke slovenskih ljudskih pesmi, ki jih je po večletnem prizadevanju te dni na svojem prvem albumu izdal Komorni mešani zbor iz Monoštra. Več lahko slišite v tokratnih Sotočjih.


15.02.2016

Sotočja 15.2.2016

15 – letnica zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Kaj je zakon dejansko prinesel slovenski manjšini in kakšne so možnosti za njegovo nadgradnjo, nas zanima v oddaji. Poklonili smo se lani umrlemu vsestranskemu kulturnemu ustvarjalcu Aldu Klódiču. O programih integracije in inkluzije beguncev na avstrijskem Koroškem se pogovarjamo z Danielom Wuttijem, socialnim psihologom, projektnim sodelavcem celovške univerze. Skupaj s porabskimi rojaki pa v Verici praznujemo Borovo gostüvanje in slovenski kulturni praznik v društvu Bazovica na Reki.


08.02.2016

Kdo smo?

Oddaja je, kot se za Prešernov dan spodobi, predvsem kulturno obarvana. S koroško Slovenko Cvetko Lipuš, dobitnico nagrade Prešernovega sklada za pesniško zbirko z naslovom: Kaj smo, ko smo, se pogovarjamo, kdo smo. Odpravimo se v Rezijo, kjer skušajo rojaki ohraniti svojo barvito kulturno dediščino tudi s pomočjo Unesca. Z Marijano Sukič, urednico Porabja, se spominjamo začetkov izhajanja pred 25-imi leti in dilem, ki so se jim takrat porajale. Po četrt stoletja so pred novo dilemo. Predstavljamo pa tudi na Reki rojenega violinista in skladatelja Zdravka Plešéta, zelo dejavnega glasbenika, ki vseskozi utrjuje slovensko hrvaške vezi, pohvali pa se lahko tudi s pesniškima zbirkama.


01.02.2016

Od Rastja do Mostov prijateljstva

Rojaki v sosednjih državah se že pripravljajo na praznovanje slovenskega kulturnega praznika. Tudi na Dunaju, kjer je na pogorišču Slovenskega znanstvenega inštituta nastal Slovenski inštitut. Kakšni so cilji na novo ustanovljenega društva, nas zanima v tokratni oddaji. S koroškim Slovencem Tomažem Ogrisom, glavnim urednikom revije Rastje, listamo po najnovejši številki, ki je pravi letni almanah literarne ustvarjalnosti rojakov na avstrijskem Koroškem. Preverjamo, kako je z vpisom v šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji, ki je prvič potekal po elektronski poti. V Števanovcih skupaj s porabskimi Slovenci praznujemo 30-letnico vrtca in gostimo dolgoletne članice društva Bazovica z Reke, tesno povezane z likovnim ustvarjanjem. S svoijimi deli pa sodelujejo tudi na humanitarni prodajni razstavi Mostovi prijateljstva v Zadru. Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav!


25.01.2016

Sotočja 25. 1. 2016

Pod geslom »Razumeti nazaj, živeti naprej« Zveza slovenskih organizacij iz Celovca slovesno obeležuje 60-letnico svojega delovanja, za katerega jo je predsednik države odlikoval z državnim priznanjem - redom za zasluge. O delovanju te krovne organizacije koroških Slovencev, ki prihodnost gradi tudi na sožitju, več v tokratni oddaji. Gostimo dobitnika srebrnih plaket Javnega sklada za kulturne dejavnosti, rojaka z avstrijske Koroške doktorja Janka Zerzerja in tržaškega Slovenca Janka Bana. Zanima nas, na kaj sta v svoji izredno bogati karieri najbolj ponosna. Valerija Perger, pristojna za šolstvo Slovencev na Madžarskem, pojasnje, ali se razmere na področju dvojezičnega šolstva v Porabju res izboljšujejo. Skupaj s fotografsko sekcijo društva Bazovica z Reke pa vstopamo v mesec kulture. V Sotočjih, skupaj z rojaki iz sosednjih držav!


18.01.2016

Sotočja 18.1.2016

Pred skupno sejo slovenske in madžarske vlade nas v Sotočjih zanima, kaj si od srečanja obetajo porabski Slovenci, zadovoljni tudi zaradi povečanja denarne pomoči iz Budimpešte. Mladi koroški Slovenci bodo lahko že šesto leto zapored sodelovali na javnem natečaju Pisana promlad – na dan z besedilom, s katerim skušajo spodbuditi učence, da pišejo v slovenskem jeziku. Matejka Grgič, rojakinja z Goriške, je raziskovala, kaj zaznamuje razpravo – diskurz - o jeziku med Slovenci v Italiji in odkrila veliko ideologije, sklicevanja na preteklost in lažne mite. Kaj to pomeni, pojasnjuje v tokratni oddaji. Gostimo tržaško Slovenko Jasno Tuta, ki je prejadrala Tihi ocean in s predajo mestnega ključa v Kastvu nad Reko napovedujemo pestro pustno dogajanje med rojaki iz sosednjih držav.


18.01.2016

Sotočja 18.1.2016

Pred skupno sejo slovenske in madžarske vlade nas v Sotočjih zanima, kaj si od srečanja obetajo porabski Slovenci, zadovoljni tudi zaradi povečanja denarne pomoči iz Budimpešte. Mladi koroški Slovenci bodo lahko že šesto leto zapored sodelovali na javnem natečaju Pisana promlad – na dan z besedilom, s katerim skušajo spodbuditi učence, da pišejo v slovenskem jeziku. Matejka Grgič, rojakinja z Goriške, je raziskovala, kaj zaznamuje razpravo – diskurz - o jeziku med Slovenci v Italiji in odkrila veliko ideologije, sklicevanja na preteklost in lažne mite. Kaj to pomeni, pojasnjuje v tokratni oddaji. Gostimo tržaško Slovenko Jasno Tuta, ki je prejadrala Tihi ocean in s predajo mestnega ključa v Kastvu nad Reko napovedujemo pestro pustno dogajanje med rojaki iz sosednjih držav.


11.01.2016

Sotočja 11.1.2016

Spominjamo se 70. obletnice začetka delovanja slovenskega radijskega programa na avstrijskem Koroškem. Pred natanko 20. leti je izšla prva številka goriškega tednika Novi glas, v katerega sta se združila Novi list in Katoliški glas. Po dveh desetletjih pričakujejo vnovično združevanje, na kar pa odgovorni urednik Jurij Paljk ne pristaja. Rojaki z Videmskega so že 53.tič praznovali Dan emigranta. Gostimo porabskega Slovenca Lacija Kovača, dobitnika odlikovanja predsednika madžarske vlade »Za narodnosti«, in Gregorja Srdoča z Reke, ljubiteljskega astronoma, ki objavlja v prestižnih znanstvenih revijah. Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav v oddaji Sotočja!


04.01.2016

Sotočja 4.1.2016

Glasbena matica iz Trsta, katere začetki segajo v leto 1909 in je lani praznovala 70-letnico vnovičnega delovanja, še vedno čaka na javno priznanje tako v Italiji kot v Sloveniji. Kakšni so obeti za letos, lahko slišite v Sotočjih? Gostimo tudi Odineo Zupin, ki je zavedna Slovenka in levičarka. Odpravili smo se v eno ključnih ustanov koroških Slovencev v Podjuni - Kulturni dom v Pliberku. Veliko zaslug za delovanje doma ima vodja Milan Piko. Z zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Eriko Köleš Kiss se pogovarjamo o letošnjih izzivih. Rojakinja z Reke doktorica Jasmina Dlačić, podpredsednica slovenskega društva Bazovica in članica svetov slovenske manjšine na mestni in županijski ravni, pa govori o skrbi za najmlajše rojake, ki bi lahko spodbudila in okrepila slovensko skupnost v Kvarnerju. Prisluhnite oddaji!


21.12.2015

Sotočja 21.12.2015

Doktor Jože Marketz, direktor Caritas Koroška, je življenje posvetil pomoči najšibkejšim in socialno najbolj ogroženim. Prepričan je, da so prebežniki velika priložnost za našo družbo. Kako beguncem pomagajo na avstrijskem Koroškem, pripoveduje v tokratnih Sotočjih. Rojaki na južni meji pozivajo pristojne, naj umaknejo žičnato ograjo in zagotavljajo, da jih ta ne more ločiti. Generalni konzul v Monoštru doktor Boris Jesih je pripravil sprejem ob dnevu samostojnosti Slovenije. Kako četrt stoletja samostojnosti matične države ocenjujejo rojaki v Porabju? Prisluhnite oddaji! Govorimo tudi o reformi šolstva v Furlaniji Julijski krajini, ki ne zagotavlja pričakovane avtonomije slovenskega šolskega urada. Kaj to pomeni za kakovost pouka v slovenskem učnem jeziku, nas zanima v tokratni oddaji.


14.12.2015

Sotočja 14.12.2015

Tržaški Slovenec Edi Kraus je za svoj prispevek h gospodarskem sodelovanju med Italijo in Slovenijo dobil italijansko državno priznanje - vitez za zasluge. Porabski Slovenec Francek Mukič, novinar in literat, pa je bil za svoje negovanje slovenskega jezika in kulture odlikovan z najvišjim madžarskim narodnostnim kulturnim priznanjem. Oba gostimo v tokratni oddaji. O spremembah identitete pri rojakih na avstrijskem Koroškem se pogovarjamo z raziskovalcem iz Celovca Milanom Obidom. Rojakinja iz Zagreba Mila Stoviček v prvencu z naslovom »Tri točkice« opisuje hrvaško - slovensko zgodovino svoje družine. Kakšna je bila, nas zanima v tokratnih Sotočjih. Kar nekaj minut pa posvetimo tudi letošnjim dosežkom slovenskih zamejskih športnikov. Prisluhnite Slovencem iz sosednjih držav!


07.12.2015

Sotočja 7.12.2015

Tokrat je naš gost don doktor Ivica Križ, rojak iz Prezida, ki je na Reki predstavil svojo knjigo o – zelo aktualni temi - dialogu z islamom. Več lahko slišite o letošnji knjižni beri večjih slovenskih zamejskih založb. Bila je dobra, saj so izdana dela zelo raznolika; od domoznanstvene literature, del o pomembnih rojakih do zanimivih osebnih zgodb. Toda… brez finančnih težav tudi letos ni šlo. Kot ne gre v oddaji brez Miklavža. Zveza Slovencev na Madžarskem je za najmlajše letos prvič pripravila miklavževanje. Kako so ga pričakali otroci in njihovi starši? Prisluhnite oddaji!


30.11.2015

Sotočja 30.11.2015

V oddaji se najprej ustavimo pri notifikaciji nasledstva takoimenovane avstrijske državne pogodbe. 28. Novembra je namreč minilo 60 let, od kar je federalna Jugoslavija notificirala pristop k pogodbi. Bi bil čas, da to stori tudi Republika Slovenija? Vprašanje, ki še vedno deli. So odgovor dobili na posvetu, ki ga je pripravil Inštitut za narodnostna vprašanja? Prisluhnite Sotočjem, ki jih tokrat zaznamuje tudi književna ustvarjalnost rojakov iz sosednjih držav. Gostimo literarno kritičarko in profesorico Tatjano Rojc, dobitnico literarno zgodovinske nagrade Auersperg. Z Vilijem Prinčičem pa se pogovarjamo o beguncih z Goriškega, ki so med prvo svetovno vojno našli zatočišče v taborišču Bruck. Več tisoč jih je bilo in iz njihovih zgodb bi se lahko marsikaj naučili tudi danes. Zanima nas, kaj so se na Reki dogovorili člani Projektnega odbora za pripravo celovitega sistema učenja slovenskega jezika na Hrvaškem. Priložnost za pogovor o slovenskem jeziku je bila tudi deseta obletnica začetka dvojezičnega pouka na Gornjem Seniku. Kaj pravijo učenci, kako so zadovoljni učitelji? Prisluhnite oddaji Sotočja!


23.11.2015

Sotočja 23.11. 2015

Rojaki v Porabju so bili zadovoljni po seji mešane slovensko madžarske manjšinske komisije, vendar bo treba počakati, ali bodo pristojni v obeh vladah sprejeta priporočila komisije tudi upoštevali. Kaj konkretno so se dogovorili, lahko slišite v tokratni oddaji. Zanima nas tudi, kakšna prihodnost se obeta slovenskim zamejskim raziskovalnim inštitutom, ki se srečujejo tudi s strukturnimi težavami. Gostimo tržaškega rojaka Miloša Budina, nekdaj dejavnega na političnem prizorišču, zdaj aktivnega v tržaškem gledališču Rossetti. Z Zdravkom Likarjem, ki že štiri desetletja prihaja v Videmsko pokrajino, se pogovarjamo o opaznem napredku tam živečih rojakov, z novim predsednikom SKD Lipa iz Buzeta Borisom Grželjem pa o prihodnjem delovanju društva. Prisluhnite oddaji!!


16.11.2015

Sotočja 16.11.2015

Kakšne načrte imajo na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu s tednikom koroških Slovencev Novice in z goriškim Novim glasom? Odgovor iščemo v tokratni oddaji. S tržaškim Slovencem, pesnikom in pisateljem Miroslavom Košuto, odlikovanim z redom za zasluge, se vračamo v čase njegovega vodenja slovenskega gledališča v Trstu, ko je to dobilo status stalnega gledališča. Pred sejo mešane slovensko – madžarske komisije preverjamo, kaj so ključna odprta vprašanja. Z novo učiteljico slovenščine na Reki Andreo Šlosar pa se pogovarjamo o naraščajočem zanimanju za pouk slovenščine. Kdo so učenci, ki se odločajo zanj? Prisluhnite oddaji!


09.11.2015

Sotočja 9.11.2015

Bodo Novice, osrednjih tednik koroških Slovencev, prihodnje leto sploh še izhajale? Kaj se bo zgodilo z goriškim tednikom Novi glas? Oba časopisa rojakov iz soseščine sta se znašla v zelo negotovem finančnem položaju in obeti niso najboljši. Kako naprej, nas zanima v tokratni oddaji. Spregovorimo o rezijanščini, ki je, po mnenju nekaterih, ne moremo uvrstiti v slovenski jezik. Toda ugotovitve strokovnjakov, med katere sodijo tudi raziskovalci z univerze v Padovi, dokazujejo nasprotno. Z rojaki iz Porabja potegnemo črto pod 25-letno delo njihove krovne zveze in predstavimo likovnega umetnika in skladatelja, rojaka Sašo Šantla, ki je s svojimi ilustracijami, grafikami in skladbami tudi na Hrvaškem pustil neizbrisen pečat. Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav!


02.11.2015

Sotočja 2.11.2015

Kako v časih varčevanja zagotoviti delovanje slovenskih struktur, je bilo vprašanje, na katerega so odgovor v Celovcu iskali udeleženci okrogle mize, predstavniki rojakov z avstrijske Koroške in iz Furlanije Julijske krajine. Spremembe so nujne, so ugotavljali. Pa bi lahko bila rešitev ustanovitev sklada za razvoj? Več o tem v tokratnih Sotočjih. Gostimo tržaškega Slovenca Franka Košuto, enega od pobudnikov in operativnega vodjo gradnje Ribiškega muzeja tržaškega primorja v Križu pri Trstu, odlikovanega z državnim priznanjem - medaljo za zasluge, in se pogovarjamo z gozdarjem z avstrijske Koroške Marianom Tomažejem. Zanima nas tudi, kakšne so prioritete sveta slovenske manjšine mesta Zagreb in kako se rojaki v Porabju učijo slovenski jezik. Prisluhnite oddaji Sotočja tudi ta ponedeljek po 20.00!


26.10.2015

Sotočja 26.10.2015

Predsednik Skupnosti južnokoroških kmetic in kmetov Štefan Domej opaža, da slovenskim kmetom primanjkuje gorečnosti. Kako goreči so na avstrijskem Koroškem, lahko slišite v tokratni oddaji, ki je tudi v znamenju prve konference slovenskega kmetijstva in gozdarstva rojakov iz domovine in tujine. Tržaški Slovenec Edi Bukavec, glavni tajnik deželne Kmečke zveze, pojasni pred kakšnimi izzivi je zveza, ki obeležuje 65 let svojega delovanja. Gostimo velikega literata Cirila Zlobca, ki je svojo prvo pesem napisal v semenišču v Gorici, in predsednika Zveze Slovencev na Madžarskem Jožeta Hirnöka, ki zvezo vodi vse od njene ustanovitve pred 25 leti. Na Hrvaškem je volilna kampanja pred parlamentarnimi volitvami v polnem zamahu, nas pa zanima, kakšne so možnosti, da svojega predstavnika v saboru dobi slovenska manjšina? Prisluhnite oddaji!


19.10.2015

Sotočja 19.10.2015

Slovenska kulturno gospodarska zveza – ena od krovnih organizacij Slovencev v Furlaniji Julijski krajini – je na deželnem kongresu v Gorici začrtala prihodnje usmeritve in za predsednika prvič neposredno izvolila dosedanjega vodjo Rudija Pavšiča. Gostimo tudi vodjo Krščanske kulturne zveze iz Celovca Zalko Kelih Olip ter predsednika društva slovenskih pisateljev v Avstriji Nika Kupperja. Raziskujemo, zakaj je na Hrvaškem takšno zanimanje za študij v Sloveniji in kaj so tokrat sčarale čaralice, ki so se v vražji »nauči« vnovič zbrale v Andovcih.


Stran 22 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov