Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tanja Prušnik o solidarnosti in umetnosti, David Bandelj o tišini in poeziji, virtualen sprehod s Prešernom po Porabju, izkušnje in nasveti Reke EPK 2020
Slovenski kulturni praznik je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših. Prireditve, ki običajno potekajo ves februar, bodo predvsem virtualne. To velja tudi za osrednje proslave. "Odtisi svetlobe: tam notri je vse naše življenje" je naslov osrednje slovesnosti, s katero se Slovenci v Italiji poklanjajo pomembni, a pogosto prezrti, filmski dediščini.
Koroški Slovenci so svojo virtualno osrednjo slovesnost naslovili "Beseda je kulturnemu človeku dragulj" in jo posvetili pisatelju, pesniku, dramatiku, esejistu, publicistu in prevajalcu Janku Messnerju.
V Porabju so osrednjo proslavo naslovili Ne pozabi! Slovenec sem! V virtualnem sprehodu ob Prešernovi poeziji sodelujejo tudi učenci dvojezične osnovne šole na Gornjem Seniku.
Sekretarka Zveze Slovencev na Madžarskem Biserka Bajzek v pogovoru s Silvo Eöry pojasnjuje, da bodo maja vendarle skušali pripraviti slovesnost ob lanski 30-letnici delovanja zveze, poleg tega letos 20-letnico praznuje gledališka skupina Veseli pajdaši iz Števanovcev, za poletje načrtujejo literarna srečanja s slovenskimi avtorji, novinarsko delavnico za mlade, nadaljevanje rokodelske delavnice, za jeseni pa tudi slavistični kongres v Monoštru.
Vse, kar naredim, naredim s strastjo, pravi koroška slovenska arhitektka in likovna umetnica Tanja Prušnik, ki jo je na Valu 202 dan pred kulturnim praznikom gostila Tatjana Pirc. Junija 2019 je postala predsednica Društva avstrijskih likovnih umetnikov, v katerem je 450 članov. V 160-letni zgodovini društva je prva predsednica, to pa je zelo pomemben korak, ocenjuje.
»Zanimivo je, ker se imamo umetniki in umetnice vedno za zelo napredne in odprte za vse. Tudi v društvo so bile ženske sprejete šele v 60. letih. Zgodovinsko gledano, je to zagotovo kritika, saj bi moralo biti prav med umetniki povsem drugače. Zdaj je tako in smo veseli.«
V prenovljeni galeriji Künstlerhausa je do 11. aprila na ogled razstava z naslovom Ko gesta postane dogodek, nastala v lanskem letu sosedskega dialoga med Avstrijo in Slovenijo.
»Pred letom in pol so me hkrati klicali s slovenskega veleposlaništva na Dunaju in z avstrijskega v Ljubljani, če bi kaj pripravila za leto dialoga. Zelo rada sem se odzvala vabilu.«
Našla je izjemni kuratorki Alenko Gregorič in Felicitas Thun - Hohenstein ter se povezala z Mestno galerijo Ljubljana. Nastala je fantastična razstava.
»Moj predlog je bil od vsega začetka, da so v središču umetnice.«
Naslov razstave je citat »When gesture becomes event« ameriške filozofinje Judith Butler, zato v angleščini, toda Tanji Prušnik je bilo, kot pojasnjuje, pomembno, da ima razstava tudi slovenski in nemški naslov.
»Razstava ima zelo sodoben pogled, kaj pomeni solidarnost, kaj danes pomeni medsebojno sožitje v družbi, kako se solidarnost pokaže in prikaže.«
Tanja Prušnik se v svojih projektih vedno znova vrača na začetek. Pomemben je proces nastajanja del, zato ustvarja cikle. Leta 2004 je začela cikel Utopia_GNP, ki je izraz upora, posvečen dedku Karlu Prušniku - Gašperju, znanemu koroškemu slovenskemu partizanu, avtorju dela Gamsi na plazu. Utopia ji pomeni svobodo.
Goriški pesnik in glasbenik David Bandelj je doktoriral iz primerjalne književnosti in literarne teorije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, poučuje na Tehniškem zavodu Jurija Vege v Gorici in je zborovodja zelo uspešnega mešanega mladinskega zbora Emila Komela. Doslej je napisal tri pesniške zbirke: Klic iz nadzemlja (2000), Razprti svetovi (2006) in Odhod (2012). Njegovo najnovejšo zbirko z naslovom Enajst let in pol tišine sta skupaj izdali Slovenska matica in Založba Mladika.
V najnovejši zbirki je 60 pesmi, ki jih Igor Grdina v spremni besedi označi za biografijo človekovega duha. David Bandelj pa v pogovoru s Tatjano Gregorič pojasnjuje, da je navdih dobil v konkretni izkušnji, ko je kot profesor sodeloval pri šolskem projektu obiska krajev zgodovinskega spomina; taborišča Auschwitz. Projekt je za vse pretresljiv.
»Čeprav poznamo dogodke iz učbenikov in predavanj, je soočenje s kraji drugačno, ko se postaviš v prvo osebo, ko hodiš po teh krajih, dejansko hodiš po pepelu žrtev. Ta izkušnja je bila tako pomenljiva, da se je rodilo nekaj zapisov, ki so zrastli v pesniško zbirko.«
V njej se prepleta več glasov, saj je, kot pravi avtor, holokavst oziroma šola iz izkušnje posameznika prerastla v kolektivno izkušnjo celotnega človeštva, trpko in bolečo.
»Taka izkušnja, da je nujno treba o njej spregovoriti danes po 75 letih od osvoboditve. Ne samo zato, da se ne bi več ponavljala. Počasi, to me je vodilo pri nastanku zbirke, umirajo tisti, ki so to izkušnjo sami preživeli. Naloga nas, ki smo druga ali tretja generacija, je, da te spomine predajamo naprej.«
Enajst let in pol bi našteli, če bi za vsako žrtev holokavsta molčali eno minuto, in prav ta številka kot metafora brezčasja je dogajalni prostor pesniške zbirke Davida Bandlja, v kateri se preplete dvoje glasov: glas zgodovine ali usode ter tanki glasovi posameznic in posameznikov, ki so sami doživljali brutalnost zla.
Ob razglasitvi Reke za evropsko prestolnico kulture (EPK) 2020 pred slabimi petimi leti je v mestu zavladalo neizmerno veselje, skupaj z velikimi pričakovanji, ki so po dodelitvi tega naziva, prejetega za program Luka različnosti, zaznamovala vse nadaljnje kulturno in tudi drugo življenje. Po odmevnem odprtju s spektaklom v reškem pristanišču (1. februarja 2020) in prvih prireditvah pa je kulturne dogodke kmalu zaustavila pandemija, skrčila njihov obseg in jih večinoma preselila na splet. Rok za izvedbo načrtovanega programa je zdaj podaljšan do konca aprila.
Projekt se je začel obetajoče, je Marjani Mirković pojasnila direktorica Tvrdke/podjetja Reka 2020 Irena Kregar Šegota. Odprtje in več kot 70 drugih spremljajočih dogodkov si je ogledalo 30.000 obiskovalcev, sledili so karneval, prvič Wagner na Reki, razstava Davida Maljkovića, festival belgijske gledališke skupine Need Company, številni dogodki …, a vse je marca zaustavila korona.
Sledilo je krčenje sredstev iz vseh poglavitnih virov, črtanje programov in obiskov iz tujine, hrvaški proračun pa sta prizadela še potresa, pojasnjuje vodja mestnega oddelka za kulturo na Reki Ivan Šarar, sicer zadovoljen z opravljenim.
»Dobesedno čez noč smo se znašli v položaju, ko smo morali proračun za preostale programe zmanjšati za polovico, enako je bilo z državo, saj je ministrstvo za kulturo veliko sredstev namenilo za pomoč samostojnim umetnikom … Odpovedali smo se mednarodnim programom, ki jih zaradi zaustavljenih potovanj ni bilo mogoče izvesti, odpovedali pa smo tudi predrage ali preveč elitne programe.«
Veliko programov so prenesli v poletni čas in uspelo jim jih je izvesti na prostem. Več kot 400 programov si je ogledalo približno 50.000 gledalcev.
»Uresničili smo programe, ki bodo zapustili trajno sled – gre za sodobne umetniške skulpture, na Kvarnerju in v mestu Reka, murale, vse v javnem prostoru.«
Reka 2020 mestu zapušča tudi dragoceno trajno dediščino, dodaja Irena Kregar Šegota, pomembne infrastrukturne projekte. Mesto na vzhodni strani dobiva Exportdrvo – novo kulturno prizorišče.
Med objekti obnove je v središču pozornosti tudi ladja Galeb, zdaj še v ladjedelnici Kraljevica. Vrednost del je približno sedem milijonov evrov, več kot pol je evropskih sredstev. Dela bodo predvidoma končana do konca leta, in poleg zbirke, ki bo del reškega mestnega muzeja, bodo na ladji tudi hotel, restavracija in prostor za poletne dogodke, napoveduje vodja reškega oddelka za kulturo Ivan Šarar.
»V kontekstu EPK je bilo vedno največ zanimanja iz vseh držav sveta ravno za Galeba. Je resnično fenomen svetovne zgodovine, gibanja neuvrščenih, gibanja, pomembnega za politično dinamiko v določenem zgodovinskem obdobju, in kot tak je neskončno dragocen in zanimiv.«
Do konca podaljšanega roka – do konca aprila – se bo zvrstilo še več velikih dogodkov, med drugim bodo 8. aprila odprli dolgo pričakovano razstavo, posvečeno Klimtu, ki je svoja zgodnja dela zapustil v reškemu gledališču, napoveduje Irena Kregar Šegota.
»Veliko načrtovanih sodelovanj s slovenskimi umetniki so morali odpovedati, bomo pa skušali izpeljati predstavo z Janezom Janšo (Emilom Hrvatinom, op. MM) v sodelovanju s HNK Ivana pl. Zajca. Zamišljena je bila kot spektakel, resnično, na več lokacijah, a menim, da bo na koncu realizirana v komorni obliki.«
Slovenija je Reki vsekakor blizu in dodelitev naziva evropske prestolnice kulture Gorici in Novi Gorici je resnično razveseljiva, ne samo zaradi podobnega položaja zaradi meja, temveč tudi odlično pripravljenega predloga, pravi Ivan Šarar in na podlagi svojih izkušenj sporoča:
»Ključno je, da bi obe Gorici izrabili to priložnost in ob pomoči kulture ustvarili eno Gorico, da skušajo preprečiti vpliv politike, ohranijo kontinuiteto in ne podcenijo projekta.«
EPK je zelo zahteven projekt z veliko večjim proračunom, kot so navajeni, velik je tudi pritisk javnosti, saj se v manjših okoljih pričakuje, da bo projekt rešil vse težave v mestu.
»Zelo pomembno je, da vključijo vse obstoječe akterje iz svojih in čezmejnih kulturnih krogov. Tisti, ki jih ne vključiš, bodo zelo hitro postali sovražniki projekta. In zadnje sporočilo, naj začnejo takoj, razmere zaradi pandemije bodo močno otežile zadeve in ta štiri leta zelo hitro minejo. In naj bodo pogumni in trmasti.«
Vodja Tvrdke/podjetja Reka 2020 Irena Kregar Šegota pa Gorico in Novo Gorico opozarja, da se svet okrog nas zelo hitro spreminja. In tem spremembam na globalni in lokalni ravni je treba prisluhniti in prilagoditi program.
»Morda je včasih smiselno kvantitativne ambicije programa nekako zožiti na kakovost. Sploh pa morate imeti odlično skupino za izvedbo. Prijavna knjiga je trenutek, ko sanjarimo in to domišljijo prenesemo v določeno odlično besedilo, potem pa sledi to, kar je realnost. Želim jim veliko sreče!«
Ogled dogajanja je možen na rijeka2020.eu, med programi, prenesenimi na splet, je razstava z naslovom Meje – med redom in kaosom, katere recenzentka je tudi slovenska zgodovinarka dr. Kaja Širok.
Še več pa v oddaji. Prisluhnite!
878 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Tanja Prušnik o solidarnosti in umetnosti, David Bandelj o tišini in poeziji, virtualen sprehod s Prešernom po Porabju, izkušnje in nasveti Reke EPK 2020
Slovenski kulturni praznik je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših. Prireditve, ki običajno potekajo ves februar, bodo predvsem virtualne. To velja tudi za osrednje proslave. "Odtisi svetlobe: tam notri je vse naše življenje" je naslov osrednje slovesnosti, s katero se Slovenci v Italiji poklanjajo pomembni, a pogosto prezrti, filmski dediščini.
Koroški Slovenci so svojo virtualno osrednjo slovesnost naslovili "Beseda je kulturnemu človeku dragulj" in jo posvetili pisatelju, pesniku, dramatiku, esejistu, publicistu in prevajalcu Janku Messnerju.
V Porabju so osrednjo proslavo naslovili Ne pozabi! Slovenec sem! V virtualnem sprehodu ob Prešernovi poeziji sodelujejo tudi učenci dvojezične osnovne šole na Gornjem Seniku.
Sekretarka Zveze Slovencev na Madžarskem Biserka Bajzek v pogovoru s Silvo Eöry pojasnjuje, da bodo maja vendarle skušali pripraviti slovesnost ob lanski 30-letnici delovanja zveze, poleg tega letos 20-letnico praznuje gledališka skupina Veseli pajdaši iz Števanovcev, za poletje načrtujejo literarna srečanja s slovenskimi avtorji, novinarsko delavnico za mlade, nadaljevanje rokodelske delavnice, za jeseni pa tudi slavistični kongres v Monoštru.
Vse, kar naredim, naredim s strastjo, pravi koroška slovenska arhitektka in likovna umetnica Tanja Prušnik, ki jo je na Valu 202 dan pred kulturnim praznikom gostila Tatjana Pirc. Junija 2019 je postala predsednica Društva avstrijskih likovnih umetnikov, v katerem je 450 članov. V 160-letni zgodovini društva je prva predsednica, to pa je zelo pomemben korak, ocenjuje.
»Zanimivo je, ker se imamo umetniki in umetnice vedno za zelo napredne in odprte za vse. Tudi v društvo so bile ženske sprejete šele v 60. letih. Zgodovinsko gledano, je to zagotovo kritika, saj bi moralo biti prav med umetniki povsem drugače. Zdaj je tako in smo veseli.«
V prenovljeni galeriji Künstlerhausa je do 11. aprila na ogled razstava z naslovom Ko gesta postane dogodek, nastala v lanskem letu sosedskega dialoga med Avstrijo in Slovenijo.
»Pred letom in pol so me hkrati klicali s slovenskega veleposlaništva na Dunaju in z avstrijskega v Ljubljani, če bi kaj pripravila za leto dialoga. Zelo rada sem se odzvala vabilu.«
Našla je izjemni kuratorki Alenko Gregorič in Felicitas Thun - Hohenstein ter se povezala z Mestno galerijo Ljubljana. Nastala je fantastična razstava.
»Moj predlog je bil od vsega začetka, da so v središču umetnice.«
Naslov razstave je citat »When gesture becomes event« ameriške filozofinje Judith Butler, zato v angleščini, toda Tanji Prušnik je bilo, kot pojasnjuje, pomembno, da ima razstava tudi slovenski in nemški naslov.
»Razstava ima zelo sodoben pogled, kaj pomeni solidarnost, kaj danes pomeni medsebojno sožitje v družbi, kako se solidarnost pokaže in prikaže.«
Tanja Prušnik se v svojih projektih vedno znova vrača na začetek. Pomemben je proces nastajanja del, zato ustvarja cikle. Leta 2004 je začela cikel Utopia_GNP, ki je izraz upora, posvečen dedku Karlu Prušniku - Gašperju, znanemu koroškemu slovenskemu partizanu, avtorju dela Gamsi na plazu. Utopia ji pomeni svobodo.
Goriški pesnik in glasbenik David Bandelj je doktoriral iz primerjalne književnosti in literarne teorije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, poučuje na Tehniškem zavodu Jurija Vege v Gorici in je zborovodja zelo uspešnega mešanega mladinskega zbora Emila Komela. Doslej je napisal tri pesniške zbirke: Klic iz nadzemlja (2000), Razprti svetovi (2006) in Odhod (2012). Njegovo najnovejšo zbirko z naslovom Enajst let in pol tišine sta skupaj izdali Slovenska matica in Založba Mladika.
V najnovejši zbirki je 60 pesmi, ki jih Igor Grdina v spremni besedi označi za biografijo človekovega duha. David Bandelj pa v pogovoru s Tatjano Gregorič pojasnjuje, da je navdih dobil v konkretni izkušnji, ko je kot profesor sodeloval pri šolskem projektu obiska krajev zgodovinskega spomina; taborišča Auschwitz. Projekt je za vse pretresljiv.
»Čeprav poznamo dogodke iz učbenikov in predavanj, je soočenje s kraji drugačno, ko se postaviš v prvo osebo, ko hodiš po teh krajih, dejansko hodiš po pepelu žrtev. Ta izkušnja je bila tako pomenljiva, da se je rodilo nekaj zapisov, ki so zrastli v pesniško zbirko.«
V njej se prepleta več glasov, saj je, kot pravi avtor, holokavst oziroma šola iz izkušnje posameznika prerastla v kolektivno izkušnjo celotnega človeštva, trpko in bolečo.
»Taka izkušnja, da je nujno treba o njej spregovoriti danes po 75 letih od osvoboditve. Ne samo zato, da se ne bi več ponavljala. Počasi, to me je vodilo pri nastanku zbirke, umirajo tisti, ki so to izkušnjo sami preživeli. Naloga nas, ki smo druga ali tretja generacija, je, da te spomine predajamo naprej.«
Enajst let in pol bi našteli, če bi za vsako žrtev holokavsta molčali eno minuto, in prav ta številka kot metafora brezčasja je dogajalni prostor pesniške zbirke Davida Bandlja, v kateri se preplete dvoje glasov: glas zgodovine ali usode ter tanki glasovi posameznic in posameznikov, ki so sami doživljali brutalnost zla.
Ob razglasitvi Reke za evropsko prestolnico kulture (EPK) 2020 pred slabimi petimi leti je v mestu zavladalo neizmerno veselje, skupaj z velikimi pričakovanji, ki so po dodelitvi tega naziva, prejetega za program Luka različnosti, zaznamovala vse nadaljnje kulturno in tudi drugo življenje. Po odmevnem odprtju s spektaklom v reškem pristanišču (1. februarja 2020) in prvih prireditvah pa je kulturne dogodke kmalu zaustavila pandemija, skrčila njihov obseg in jih večinoma preselila na splet. Rok za izvedbo načrtovanega programa je zdaj podaljšan do konca aprila.
Projekt se je začel obetajoče, je Marjani Mirković pojasnila direktorica Tvrdke/podjetja Reka 2020 Irena Kregar Šegota. Odprtje in več kot 70 drugih spremljajočih dogodkov si je ogledalo 30.000 obiskovalcev, sledili so karneval, prvič Wagner na Reki, razstava Davida Maljkovića, festival belgijske gledališke skupine Need Company, številni dogodki …, a vse je marca zaustavila korona.
Sledilo je krčenje sredstev iz vseh poglavitnih virov, črtanje programov in obiskov iz tujine, hrvaški proračun pa sta prizadela še potresa, pojasnjuje vodja mestnega oddelka za kulturo na Reki Ivan Šarar, sicer zadovoljen z opravljenim.
»Dobesedno čez noč smo se znašli v položaju, ko smo morali proračun za preostale programe zmanjšati za polovico, enako je bilo z državo, saj je ministrstvo za kulturo veliko sredstev namenilo za pomoč samostojnim umetnikom … Odpovedali smo se mednarodnim programom, ki jih zaradi zaustavljenih potovanj ni bilo mogoče izvesti, odpovedali pa smo tudi predrage ali preveč elitne programe.«
Veliko programov so prenesli v poletni čas in uspelo jim jih je izvesti na prostem. Več kot 400 programov si je ogledalo približno 50.000 gledalcev.
»Uresničili smo programe, ki bodo zapustili trajno sled – gre za sodobne umetniške skulpture, na Kvarnerju in v mestu Reka, murale, vse v javnem prostoru.«
Reka 2020 mestu zapušča tudi dragoceno trajno dediščino, dodaja Irena Kregar Šegota, pomembne infrastrukturne projekte. Mesto na vzhodni strani dobiva Exportdrvo – novo kulturno prizorišče.
Med objekti obnove je v središču pozornosti tudi ladja Galeb, zdaj še v ladjedelnici Kraljevica. Vrednost del je približno sedem milijonov evrov, več kot pol je evropskih sredstev. Dela bodo predvidoma končana do konca leta, in poleg zbirke, ki bo del reškega mestnega muzeja, bodo na ladji tudi hotel, restavracija in prostor za poletne dogodke, napoveduje vodja reškega oddelka za kulturo Ivan Šarar.
»V kontekstu EPK je bilo vedno največ zanimanja iz vseh držav sveta ravno za Galeba. Je resnično fenomen svetovne zgodovine, gibanja neuvrščenih, gibanja, pomembnega za politično dinamiko v določenem zgodovinskem obdobju, in kot tak je neskončno dragocen in zanimiv.«
Do konca podaljšanega roka – do konca aprila – se bo zvrstilo še več velikih dogodkov, med drugim bodo 8. aprila odprli dolgo pričakovano razstavo, posvečeno Klimtu, ki je svoja zgodnja dela zapustil v reškemu gledališču, napoveduje Irena Kregar Šegota.
»Veliko načrtovanih sodelovanj s slovenskimi umetniki so morali odpovedati, bomo pa skušali izpeljati predstavo z Janezom Janšo (Emilom Hrvatinom, op. MM) v sodelovanju s HNK Ivana pl. Zajca. Zamišljena je bila kot spektakel, resnično, na več lokacijah, a menim, da bo na koncu realizirana v komorni obliki.«
Slovenija je Reki vsekakor blizu in dodelitev naziva evropske prestolnice kulture Gorici in Novi Gorici je resnično razveseljiva, ne samo zaradi podobnega položaja zaradi meja, temveč tudi odlično pripravljenega predloga, pravi Ivan Šarar in na podlagi svojih izkušenj sporoča:
»Ključno je, da bi obe Gorici izrabili to priložnost in ob pomoči kulture ustvarili eno Gorico, da skušajo preprečiti vpliv politike, ohranijo kontinuiteto in ne podcenijo projekta.«
EPK je zelo zahteven projekt z veliko večjim proračunom, kot so navajeni, velik je tudi pritisk javnosti, saj se v manjših okoljih pričakuje, da bo projekt rešil vse težave v mestu.
»Zelo pomembno je, da vključijo vse obstoječe akterje iz svojih in čezmejnih kulturnih krogov. Tisti, ki jih ne vključiš, bodo zelo hitro postali sovražniki projekta. In zadnje sporočilo, naj začnejo takoj, razmere zaradi pandemije bodo močno otežile zadeve in ta štiri leta zelo hitro minejo. In naj bodo pogumni in trmasti.«
Vodja Tvrdke/podjetja Reka 2020 Irena Kregar Šegota pa Gorico in Novo Gorico opozarja, da se svet okrog nas zelo hitro spreminja. In tem spremembam na globalni in lokalni ravni je treba prisluhniti in prilagoditi program.
»Morda je včasih smiselno kvantitativne ambicije programa nekako zožiti na kakovost. Sploh pa morate imeti odlično skupino za izvedbo. Prijavna knjiga je trenutek, ko sanjarimo in to domišljijo prenesemo v določeno odlično besedilo, potem pa sledi to, kar je realnost. Želim jim veliko sreče!«
Ogled dogajanja je možen na rijeka2020.eu, med programi, prenesenimi na splet, je razstava z naslovom Meje – med redom in kaosom, katere recenzentka je tudi slovenska zgodovinarka dr. Kaja Širok.
Še več pa v oddaji. Prisluhnite!
Praznično oddajo posvečamo četverici rojakov, ki vsak na svojem področju dejavno sooblikujejo življenje slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah. Režiserka Andrina Mračnikar je v svojem najnovejšem dokumentarnem filmu Izginjanje/Verschwinden prikazala 100 let življenja koroških Slovencev in njihovega boja za svoje pravice. Kaj ti koristi jezik, če ga z nikomer ne moreš več govoriti, se sprašuje. Novinar Dušan Mukič zase pravi, da je iskalec, ki išče lastno identiteto. Ta je tesno povezana s slovenskim jezikom in porabskim narečjem, v katerem piše sonete. Novinarska prihodnost čaka tudi Katjo Canalaz, predsednico društva mladih Slovencev v Italiji, ki v diplomski nalogi raziskuje pomen beneškega narečja v tedniku Novi Matajur. Prepričana je, da se morajo rojaki v Benečiji odločiti, kakšno prihodnost si želijo, da ne bodo postali neko fantazijsko bitje, ki je nekoč živelo na njihovem ozemlju. Tudi kitarist Natko Štiglić se je dejavno vključil v življenje slovenske skupnosti na Hrvaškem. V magistrski nalogi je preučeval sodelovanje mladih rojakov v slovenskih društvih. Rezultati niso spodbudni, toda verjame, da se lahko razmere izboljšajo. Kot pravi, lahko pomagajo dobri zgledi.
Zamejska gospodarska koordinacija je nadgradnja obstoječega sodelovanja in velika priložnost tako za Slovence v sosednjih državah kot za samo Slovenijo, smo slišali ob njeni ustanovitvi. Nas pa zanima, kako bo delovala ta koordinacija, da ne bo ostalo le pri podpisih na sporazumu o ustanovitvi? S senatorko v rimskem parlamentu Tatjano Rojc potegnemo črto pod pestro volilno leto tudi za Slovence v Italiji. Z rojaki v Zagrebu praznujemo 90-letnico delovanja njihovega pevskega zbora in se posvetimo literaturi. Kar je zapisano, ostane, pravi Marija Gruškovnjak, urednica zbornika Vinko Zwitter – vizionar in sejalec, ki pripoveduje o še enem pomembnem koroškem Slovencu. V Monoštru pa čestitamo sodelujočim na prvem literarnem natečaju Porabske litere. Je bil odziv spodbuden?
Enotna lista se predstavlja kot svetovnonazorsko odprta zbirna stranka slovenske narodne skupnost na avstrijskem Koroškem, v katero so včlanjeni tudi njeni podporniki iz večinskega naroda. Na nedavnem občnem zboru je bilo kar nekaj težav z izvolitvijo vodstva. Na koncu je predsednik vnovič postal Gabriel Hribar. Zanima nas, kaj se dogaja z Enotno listo in kako enotna je še. Ustavimo se v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, kjer so se s praizvedbo predstave »Pina in Pierpaolo« poklonili znamenitemu italijanskemu pisatelju, pesniku in režiserju Pierpaulu Pasoliniju. V Rimu prisluhnemo božičnemu koncertu Zveze slovenskih cerkvenih zborov iz Trsta. Gostimo novo odgovorno urednico tednika Porabje Nikoletto Vajda-Nagy. Z Dragico Rizman pa obujamo spomine na nekoč zelo živahno dogajanje v Slovenskem domu Bazovica na Reki.
Zvezo slovenskih organizacij, eno od treh krovnih organizacij koroških Slovencev, bo tudi prihodnja štiri leta vodil Manuel Jug, 25-letni profesor na dvojezični Trgovski akademiji. Kot pojasnjuje, je eden od ciljev v organizacijo vnovič pritegniti ljudi, ki so jih izgubili zaradi pretesnega sodelovanja s koroškim Heimatdienstom. Cilj prenovljene podobe Primorskega dnevnika je privabiti mlajše bralce, pravi odgovorni urednik Igor Devetak. Predstavnik slovenske manjšine v mestu Samobor Goran Gorše pa si želi, da bi pouk slovenščine uvedli tudi na največji osnovni šoli na Hrvaškem. Porabski učenci so v okviru čezmejnega projekta obiskali Pomurski muzej v Murski Soboti in spoznavali življenje na gradovih. Bi živeli na njih? Kako uspešno pa povezuje slovenske in avstrijske šole program Erasmus +? Prisluhnite!
Že 75 let se Slovenci na Reki povezujejo v Kulturno prosvetnem društvu Bazovica. Časi se spreminjajo in to velja tudi za tam živeče rojake. Kako se odzivajo na nove izzive? Za 120-letnico delovanja čestitamo KPD Planina iz Sel na avstrijskem Koroškem. Bojan Brezigar, znani tržaški slovenski novinar in politik, v svoji najnovejši knjigi Srečanja razmišlja tudi o identiteti in manjšinah. Za Slovence v Furlaniji – Julijski krajini bo zelo pomembno, da ohranijo svojega predstavnika v deželnem svetu, opozarja. Koroški Slovenec Pavel Zablatnik pripoveduje o delovanju slovenskega oddelka Katoliške akcije krške škofije in negovanju kulture spominjanja. Lila Bugan, predsednica lokalne samouprave v Sakalovcih in nova strokovna sodelavka Zveze Slovencev na Madžarskem, pa spregovori tudi o ohranjanju maternega jezika.
Novoizvoljena predsednica države Nataša Pirc Musar si bo prizadevala za uresničitev vseh z ustavo zagotovljenih pravic manjšin, je zagotovila v Trstu, kjer se je srečala s predstavniki Slovencev v Furlaniji – Julijski krajini. S saborsko poslanko Barbaro Antolič Vupora se pogovarjamo o možnostih, da bi Slovenci na Hrvaškem postali politično bolj dejavni. Ustavimo se v Gradcu, kjer je tamkajšnje društvo avstrijsko slovenskega prijateljstva praznovalo 30-letnico delovanja, in v Celovcu na podelitvi Einspielerjeve nagrade. Z njo so se letos zahvalili prijatelju koroških Slovencev, avstrijskemu pisatelju Josefu Winklerju. Norma Bale pa se je z zbirko zgodb zbranih v delu Ptice dronovke zahvalila porabskim Slovencem. Kdo so te ptice in kaj prinašajo?
Deželna reforma zasebnih vrtcev vznemirja koroške Slovence, ki so se o možnih rešitvah pogovarjali tudi s pristojnim ministrom Matejem Arčonom. Delegacija državnozborske komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je spoznavala razmere v Porabju. Zakorakajmo v slovenščino je naslov novega delovnega zvezka, ki bo v pomoč učiteljem na Hrvaškem. Po vodi, po suhem in počes – potepanja od Barkovelj do Škednja - pa je novo mladinsko delo Eveline Umek, ki se s svojimi zgodbami vedno znova vrača na rodno Tržaško. Kako pa bo s slišnostjo slovenskega radija Trst A? Z RAI-evo ugasnitvijo srednjevalovnih oddajnikov so, opozarjajo, izgubili pomemben krog poslušalstva.
Minister za Slovence v zamejstvu Matej Arčon je s predstavniki slovenske manjšine na Hrvaškem začrtal ključne cilje, med katerimi so tudi nujne spodbude za učitelje slovenskega jezika. Kako pa je s prostori Slovenskega doma? Bodo ti vendarle prešli v last v Zagrebu živečih rojakov? Predstavniki gospodarskega ministrstva so v Monoštru predstavili program za spodbujanje razvoja gospodarstva porabskih Slovencev, vreden 2,1 milijona evrov. V Kanalski dolini pa se bo prihodnje šolsko leto začel trojezični pouk v italijanščini, nemščini in slovenščini. Eksperimentalni program je uradno priznalo italijansko šolsko ministrstvo, kar bo olajšalo tudi iskanje ustreznih učiteljev za pouk slovenščine. S poučevanjem je tesno povezan tudi Robert Kropiunig. Nekoč uspešen športnik, nato trener in športni pedagog je letošnji dobitnik Rizzijeve nagrade, ki jo Zveza slovenskih organizacij in Slovenska prosvetna zveza iz Celovca podeljujeta za pomembne iniciative na področju medkulturnega sodelovanja. Vsak dan je praznik, življenje je praznik in vsakega dne posebej se veseli, pravi nagrajenec.
»25 let fašizma je pustilo globoke sledi in morali bi se zavedati, da je primorska duša drugačna,« poudarja Jurij Paljk, odgovorni urednik goriškega katoliškega tednika Novi glas. Pesnik in pisatelj, publicist in časnikar je izdal več pesniški zbirk in proznih del. Je globoko razmišljujoč človek in vedno radoveden. To je namreč, kot pravi, bistvo njegovega poklica. O narodni pripadnosti in slovenskem jeziku, heroju Lojzetu Bratužu, Gorici, ki se spreminja, in prebežnikih pripoveduje v praznični oddaji. Ustavi se tudi pri novi italijanski vladi pod vodstvom Giorgie Meloni, ki je spremenila svojo retoriko, in, kot se za dan reformacije spodobi, Primožu Trubarju.
Trud Slovencev na Hrvaškem, da bi povečali zanimanje za učenje slovenščine, se je obrestoval, zdaj pa nimajo dovolj usposobljenih učiteljev. Kako jih najti? Vzpostavili smo pozitivno vzdušje do vsega, kar je slovensko, in ozračje se je tudi s pomočjo Slovenskega kulturnega središča Planika spremenilo. Tako o dosežkih tega slovenskega društva v Kanalski dolini na skrajnem severu Italije pripoveduje podpredsednik Rudi Bartaloth. Dr. Daniel Wutti, profesor in raziskovalec z Inštituta za večjezičnost in transkulturno izobraževanje celovške Visoke pedagoške šole, opozarja, da ima dežela Koroška še danes vidne težave s svojo preteklostjo. Spreminja pa se sodobna koroška slovenska literatura, ugotavljajo strokovnjaki graške univerze. Kaj pa si obeta Jolika Szabo, nova moč na Radiu Monošter?
Ohranjanje dialoga je za Slovence v Italiji izredno pomembno v času nenaklonjene politične garniture. Načrte slovenske vlade za nadaljevanje bilateralinih pogovorov med državama zato v narodni skupnosti pozdravljajo. Kako pa pristojni minister Matej Arčon odgovarja na ključne izzive Slovencev v Furlaniji - Julijski krajini, povezane z izobraževanjem in gospodarstvom? Koroški Slovenci to jesen doživljajo kulturno pomlad. Ogledamo si gibalno gledališko predstavo Pokaži mi tišino Teatra Šentjanž in vas povabimo na mini festival SDP Rož Pregon 80. Kulturno živahno je bilo v prvi polovici oktobra tudi v hrvaški Istri, kjer so potekali Dnevi slovenske kulture. Porabski rojaki pa so se na slovesnosti spomnili 30. obletnice odprtja mejnega prehoda Martinje - Gornji Senik, ki je povezal Slovence na obeh straneh meje.
Rezultati volitev v Italiji in zmaga desnosredinske koalicije na čelu z Giorgio Meloni še vedno odmevajo tudi med Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini. Kaj pomik skrajno desno pomeni za deželne volitve, ki bodo prihodnje leto? Tudi o tem več v pogovoru z Markom Pisanijem, deželnim svetnikom iz stranke Slovenska skupnost. V Celovcu je Mohorjeva družba pripravila 5. znanstveno konferenco o položaju slovenske narodne skupnosti in avstrijski manjšinski politiki. Razmere niso idealne, so ugotavljali razpravljavci. V Monoštru so pripravili prvi mednarodni znanstveni simpozij o Borovem gostüvanju. Slovenci v Zagrebu pa so se spomnili pisatelja Mirana Jarca. Kako pa komentirajo nespodbudne rezultate popisa prebivalstva? Asimilacija, še posebej v mešanih zakonih, je naredila svoje, poudarja Darko Šonc, predsednik Slovenskega doma Zagreb.
Tržaška Slovenka in vnovič izvoljena senatorka Demokratske stranke Tatjana Rojc je žalostna in zaskrbljena zaradi rezultatov parlamentarnih volitev v Italiji. Obeti namreč za slovensko narodno skupnost niso dobri. Kaj pa si lahko obetajo Slovenci na Hrvaškem? Podatki popisa prebivalstva kažejo, da se je število opredeljenih rojakov krepko zmanjšalo in sicer za četrtino. Porabski Slovenci pa se na popis intenzivno pripravljajo. Njihov cilj je, da bi se za Slovence opredelilo vsaj 4000 rojakov. Kakšni pa so cilji Posojilnice Bank iz Celovca? Najstarejša finančna ustanova v Avstriji je v svoji 150-letni zgodovini previharila številne viharje. Zakaj banka rabi koroške Slovence in zakaj koroški Slovenci potrebujejo svojo banko?
Novo šolsko leto se je začelo tudi v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem. Učenci in učitelji so veseli, da so lahko brez mask. V obeh deželah pa opažajo, da se število učencev zmanjšuje. Skrbi upad vpisanih na Slovensko gimnazijo v Celovcu in dvojezični Trgovski akademiji in Višji šoli za gospodarske poklice. O izginevanju pripoveduje tudi Vincenc Gotthardt v svoji kratki zgodbi Pod barvami na sliki. Koroški slovenski novinar, pisatelj in slikar je zmagovalec letošnjega natečaja programa Ars. Porabske slovenske organizacije pa skrbijo vse višji stroški za energijo. V Slovenskem centru Lipa v Monoštru so se tako stroški povečali za 13 krat, opozarja Andrea Kovač, predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem.
Spominjamo še četverice antifašistov, ki so jih ustrelili na bazovski gmajni pred 92. leti Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon občuduje njihov pogum. Občuduje pa tudi ponos in predanost rojakov iz sosednjih držav. Kako pa z opredelitvijo ključnih ciljev Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? Novo šolsko leto se je začelo. V Porabju bosta letos pomagali dve učiteljici asistentki. Velike težave z učitelji slovenskega jezika pa imajo na Hrvaškem, kjer zanimanje za učenje slovenščine narašča. O uspešnih pobudah, ki bi jih lahko zavrlo prav pomanjkanje ustreznih učiteljev, v pogovoru z Barbaro Riman, predsednico Zveze slovenskih društev na Hrvaškem.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Trpljenja ljudi med vojnami bi se morala Hrvaška bolj zavedati in spominjati
Neveljaven email naslov