Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Spominčicah, med drugim o pomembnem mejniku slovenske samostojnosti – pred 25. leti … Pripravlja Stane Kocutar.
3372 epizod
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V Spominčicah, med drugim o pomembnem mejniku slovenske samostojnosti – pred 25. leti … Pripravlja Stane Kocutar.
15. marca 1936 je osemnajstletni letni avstrijski smučarski skakalec Sepp Bradl - Bubi na planiški smučarski skakalnici prvič preskočil 100 metrsko razdaljo in pomaknil svetovni rekord na 101 meter. In še ta zanimivost. Norvežani, ki so dotlej postavljali rekorde so menili, da je po Stanku Bloudku preurejena skakalnica v Planici smrtno nevarna, zato svoji reprezentanci niso dovolili uvodnega nastopa. Prav zato prvi polet čez sto metrov v zgodovini pripada Avstrijcem in ne Norvežanom.
14. marca 1988 je na štiridnevni obisk v tedanjo Jugoslavijo prispel sovjetski voditelj Mihail Gorbačov. Obiskal je tudi Slovenijo in jo označil za »socialistični laboratorij« in »izložbeno okno socializma«. Pred prihodom Gorbačova v Ljubljano je slovenska milica začasno priprla večino ljubljanskih brezdomcev in izvedla menda zadnjo nočno racijo v študentskih domovih. Gorbačov se je ustavil v Beogradu, Dubrovniku, Ljubljani ter na Brdu pri Kranju. V Beogradu se ni želel sestati s Slobodanom Miloševićem. Na obisk prvega človeka Sovjetske zveze v Sloveniji tedaj v Beogradu niso gledali z naklonjenostjo. Že v času ko je Sovjetska zveza razpadala, je Gorbačov jeseni 1990 organiziral srečanje voditeljev jugoslovanskih republik, a je tudi ta poskus ohranitve Jugoslavije propadel.
13. marca pred 95. leti se je v Mariboru rodila pisateljica Nada Gaborovič. Diplomirala je na Ljubljanski Filozofski fakulteti in nato 25 let na drugi gimnaziji v Mariboru poučevala slovenski jezik s književnostjo, bila pa je tudi svetovalka za slovenski jezik na Zavodu za šolstvo v Mariboru ter krajši čas direktorica mariborske knjižnice. Sprva je pisala črtice, novele in književne kritike v revijah in časopisju, nato pa je objavila vrsto romanov, med njimi Jesen brez poletja, Vsaka noč mine, Objokuj jutro, Kukavičji sneg in Pogovori z ljubeznijo. Upodabljala je življenje izseljencev, slovenskih izgnancev v Srbiji, narodnoosvobodilni boj, čas mladinskih delovnih brigad in povojno porabniško družbo, pogosto utemeljeno na svojih lastnih izkušnjah.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Se samo Tomažu Domicelju ali tudi vam zdi - da bo danes srečen dan ? Prisluhnite.
Kako je povojni režim v Sloveniji izgnal redovnice iz vseh zdravstvenih, vzgojnih in izobraževalnih zavodov, boste slišali v današnjih Spominčicah, ki jih pripravlja Stane Kocutar.
Tudi o pozabljenem slikarju iz Slovenskih goric, boste slišali v današnjih Spominčicah.
Ali veste kdo je bila prva slovenska poklicna časnikarka? Prisluhnite Stanetu Kocutarju.
Izvedeli boste katera je bila prva v slovenskem jeziku zapeta pesem na Evroviziji … Pripravlja Stane Kocutar.
Iizvedel bostei, da se je pred 140. leti rodil pesnik, ki velja za najčistejšega lirika slovenske književnosti …
V Spominčicah boste med drugim slišali, kako so pred 55. leti na mariborskem Pohorju naselili nenavadno žival, imenovano zlata lisica …
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Izvedeli boste, da prav danes mineva 120 let od slovesnega odprtja Narodnega doma v Mariboru …
V Spominčicah se je Stane Kocutar spomnil peka iz Lenarta v Slovenskih goricah, ki je postal župan avstrijskega Gradca.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V Spominčicah boste slišalli tudi o slikarju, ki je pred natanko stoletjem ustvaril motiv za našo prvo poštno znamko …
V Spominčicah boste med drugim izvedeli, da je pred tremi desetletji odprla vrata prva zasebna trgovina z avtomobilskimi deli pri nas
V Spominčicah prisluhnite tudi o sadjarskem strokovnjaku, ki je vzgojil prvo slovensko oziroma jugoslovansko sorto jablane ….
Izvedeli boste kateri poljščini so v prvi polovici 19. stoletja rekli »kruh ubogih«.
Neveljaven email naslov