Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V tokratni olimpijski areni je bilo govora o mlajših članicah zimskih olimpijskih iger.
V tokratni olimpijski areni je bilo govora o mlajših članicah zimskih olimpijskih iger
Dobra dva meseca pred olimpijskimi igrami smo v olimpijsko areno postavili mlajše člane zimske olimpijske družine. Mednje spadata deskanje in smučanje prostega sloga, ki sta si v preteklih dvajsetih letih izborila precej vidno mesto v programu iger. To lahko zaznamo v številu kompletov kolajn, ki jih podelijo v vsakem športu. Deskarji in smučarji prostega sloga si jih razdelijo po deset.
Naši gosti so bili mag. Borut Kolarič, namestnik generalnega sekretarja za šport na OKS, tekmovalec v smučarskem krosu Filip Flisar in trener slovenskih deskarjev Matevž Pristavec.
“Mednarodni olimpijski komite poskuša šport približati mladim, da bi se tudi sami aktivno vključili v športno udejstvovanje.” – mag. Borut Kolarič, namestnik generalnega sekretarja za šport na OKS
Smučarji prostega sloga so na olimpijskih igrah prvič sodelovali leta 1988 v Calgaryju, deskarji so se priključili deset let kasneje. V primerjavi z drugimi športi, kot sta alpsko smučanje ali biatlon, tu tekmovalci praviloma ne morejo osvojiti več kolajn.
“Ampak to je nemogoče narediti. Če dam za primer alpsko smučanje, tam gre med disciplinami – če laično pogledamo – le za daljše razmake med zavoji. Pri smučanju prostega sloga je vsaka disciplina šport zase. V eni moraš delati trike in skakati, delati salte, v drugi moraš biti hiter in te stvari med seboj nimajo povezave. Mi vemo, da smo z eno napako »adijo«, kot jaz v Sočiju. To je naša edina možnost za kolajno.” – Filip Flisar, tekmovalec v smučarskem krosu
Govora je bilo tudi o X igrah, ki so vsako leto poseben dogodek za tekmovalce v športih, ki so blizu mlajšim generacijam. Matevž Pristavec je izpostavil zanimivo razliko med tem dogodkom in olimpijskimi igrami.
“Razlika je predvsem v tem, da je pri X igrah večji poudarek na deskarski industriji, ki sponzorira določene tekmovalce, ti pa imajo zato dostop do X iger. Pri olimpijskih igrah imajo vsi tekmovalci enako izhodišče, vsi so enakovredni, zato imajo v tem smislu po mojem mnenju olimpijske igre prednost pred X igrami.” – Matevž Pristavec, trener slovenskih deskarjev
Borut Kolarič pravi, da se program zimskih iger – enako kot velja za poletne – ne bo več širil, saj je 100 kompletov odličij zgornja meja, se bodo pa v prihodnje zagotovo menjale posamezne discipline, predvsem v smeri večjega odstotka ženskih udeleženk, kar potrjujejo tudi vključitve mešanih ekip v umetnostnem drsanju v Sočiju in nova disciplina mešanih ekip v curlingu, ki jo bodo prvič izvedli v Pjongčangu.
V tokratni olimpijski areni je bilo govora o mlajših članicah zimskih olimpijskih iger.
V tokratni olimpijski areni je bilo govora o mlajših članicah zimskih olimpijskih iger
Dobra dva meseca pred olimpijskimi igrami smo v olimpijsko areno postavili mlajše člane zimske olimpijske družine. Mednje spadata deskanje in smučanje prostega sloga, ki sta si v preteklih dvajsetih letih izborila precej vidno mesto v programu iger. To lahko zaznamo v številu kompletov kolajn, ki jih podelijo v vsakem športu. Deskarji in smučarji prostega sloga si jih razdelijo po deset.
Naši gosti so bili mag. Borut Kolarič, namestnik generalnega sekretarja za šport na OKS, tekmovalec v smučarskem krosu Filip Flisar in trener slovenskih deskarjev Matevž Pristavec.
“Mednarodni olimpijski komite poskuša šport približati mladim, da bi se tudi sami aktivno vključili v športno udejstvovanje.” – mag. Borut Kolarič, namestnik generalnega sekretarja za šport na OKS
Smučarji prostega sloga so na olimpijskih igrah prvič sodelovali leta 1988 v Calgaryju, deskarji so se priključili deset let kasneje. V primerjavi z drugimi športi, kot sta alpsko smučanje ali biatlon, tu tekmovalci praviloma ne morejo osvojiti več kolajn.
“Ampak to je nemogoče narediti. Če dam za primer alpsko smučanje, tam gre med disciplinami – če laično pogledamo – le za daljše razmake med zavoji. Pri smučanju prostega sloga je vsaka disciplina šport zase. V eni moraš delati trike in skakati, delati salte, v drugi moraš biti hiter in te stvari med seboj nimajo povezave. Mi vemo, da smo z eno napako »adijo«, kot jaz v Sočiju. To je naša edina možnost za kolajno.” – Filip Flisar, tekmovalec v smučarskem krosu
Govora je bilo tudi o X igrah, ki so vsako leto poseben dogodek za tekmovalce v športih, ki so blizu mlajšim generacijam. Matevž Pristavec je izpostavil zanimivo razliko med tem dogodkom in olimpijskimi igrami.
“Razlika je predvsem v tem, da je pri X igrah večji poudarek na deskarski industriji, ki sponzorira določene tekmovalce, ti pa imajo zato dostop do X iger. Pri olimpijskih igrah imajo vsi tekmovalci enako izhodišče, vsi so enakovredni, zato imajo v tem smislu po mojem mnenju olimpijske igre prednost pred X igrami.” – Matevž Pristavec, trener slovenskih deskarjev
Borut Kolarič pravi, da se program zimskih iger – enako kot velja za poletne – ne bo več širil, saj je 100 kompletov odličij zgornja meja, se bodo pa v prihodnje zagotovo menjale posamezne discipline, predvsem v smeri večjega odstotka ženskih udeleženk, kar potrjujejo tudi vključitve mešanih ekip v umetnostnem drsanju v Sočiju in nova disciplina mešanih ekip v curlingu, ki jo bodo prvič izvedli v Pjongčangu.
Pretekli konec tedna je bil na sporedu 28. Ljubljanski maraton. Znova je bilo čutiti veliko dobre energije, tekači so v prestolnici v nedeljo uživali tudi v lepem vremenu. Posvetimo se tekačem iz tujih držav, saj je bilo prvič prijavljenih več kot 5000 tekačev iz tujine. Je torej Ljubljana že postala tekaško privlačna destinacija? Hkrati nas zanima tudi kaj slovenski tekači iščejo in najdejo na maratonih v tujini.
Zdaj res že skorajda odštevamo ure do letošnjega Ljubljanskega maratona. V soboto in nedeljo bo namreč v prestolnici vse v znamenju teka. Najprej bodo na svoj račun prišli otroci, v nedeljo pa tisti bolj izkušeni tekači in tekačice. V Rekreaciji nekaj zanimivosti s preteklih prireditev, obiskali pa smo tudi trening Urbanih tekačev.
V zadnjih tednih pred letošnjim Ljubljanskim maratonom v oddaji o rekreaciji o tem, kako navdušiti otroka nad športno dejavnostjo in ga pri njej zadržati. Ponudimo pa tudi vtise z 12. Konjiškega maratona.
Letošnji Ljubljanski maraton bo že čez slabe tri tedne in v novi seriji oddaj o rekreaciji bomo v vas znova poskusili prižgati nekaj športnega ognja. Gibanje pomembno vpliva na naše vsakdanje življenje, zato v prvi oddaji nekaj o najnovejših izsledkih spomladanskih meritev na šolah, pa tudi kako prisotnost gibanja pozitivno vpliva na naše kognitivne sposobnosti.
Olimpijske igre v Parizu so končane. Slovenski športniki se vračajo z dvema zlatima in srebrno kolajno, kar Slovenijo na lestvici sodelujočih držav uvršča na 34. mesto. V spominu bodo ostali številni nepozabni trenutki. Ujeli so jih tudi naši radijski reporterji.
Olimpijske igre se zaključujejo tudi za ekipo Vala 202. V dobrih dveh tednih smo skušali z radijskim programom pričarati pristno olimpijske vzdušje. Za to smo se trudili reporterji na številnih prizoriščih ter voditelji in tonski mojstri v mobilnem studiu ob Slovenski hiši v Parizu. Manjkalo ni napetih športnih dram, uspehov, solza, barvitih zgodb, iskrenih pogovorov. Da bi za poslušalce ustvarili čim boljši program, smo pozornost ves čas posvečali športnikom. Za konec pa z vami delimo nekaj vtisov radijskih ustvarjalcev v Parizu.
Olimpijski turnir je prinesel veliko dobrega, za nekatere je bila to zadnja priložnost, ne glede na vse pa pohvala vsakemu od soigralcev, je svoje misli Miha Zarabec po porazu s Španijo. Po tekmi za tretje mesto so spregovorili še Tilen Kodrin, Blaž Blagotinšek, Jure Dolenec in selektor Uroš Zorman.
Pariz je obiskala Rose Voisk, ki je leta 1948 nastopala na olimpijskih igrah v Londonu. Rojena je bila v Mariboru, že več kot 50 let pa živi v New Yorku. Pri častitljivi starosti 94 let je prek Atlantika pripotovala v mesto, v katerem je nekoč živela. Govori o svoji mladosti, športni poti in življenju v Združenih državah Amerike, tudi o spremembi svojega imena, ob rojstvu je bila namreč Ruža Vojsk.
Plezalka Janja Garnbret je zlato po Tokiu osvojila tudi v Parizu. Olimpijska prvakinja v kombinaciji balvanskega in težavnostnega plezanja je tako še drugič premagala vso konkurenco, uspešno pa se je zoperstavila tudi težavam s prstom.
Po številnih prestavitvah, težavah in kazni je Toni Vodišek osvojil srebrno olimpijsko kolajno v razredu formula kite. Kot je povedal po zmagi, se je trdo delo, še posebej v zadnjih štirih letih, izplačalo.
Slovenske rokometaše do konca olimpijskega turnirja čakata še dve tekmi. Zvečer proti favorizirani Danski. Kar pa ne pomeni, da se Slovenci pred tekmo predajajo. Nasprotno, v izjavah pred polfinalom je razbrati pravo mero samozavesti.
Prva vožnja v finalu se Toniju Vodišku ni posrečila. Med štirimi finalisti v razredu formula kite je zasedel zadnje mesto. Zaradi pomanjkanja vetra se finalne vožnje nadaljujejo v petek, Vodišek pa ostaja v dobrem položaju. Poudarja, da je to privilegij, ki si ga je priboril s prejšnjimi nastopi.
Danes 86-letna Dawn Fraser je osvojila osem olimpijskih kolajn v plavanju. Kot prvi ženski ji je uspelo na treh zaporednih olimpijskih igrah osvojiti zlato odličje v isti disciplini.
Slovenska rokometna reprezentanca se je z vrhunsko predstavo in zmago proti Norveški (33 : 28) uvrstila v polfinale olimpijskega turnirja. Po tekmi so rokometaši izpostavljali dobro nadziranje poteka celotne tekme – izgubili so le dve žogi, skupaj pa storili sedem tehničnih napak – poudarili pa tudi, da so že od začetka verjeli v zmago.
Toni Vodišek se v četrtkov finale v jadralskem razredu formula kite podaja s prvega mesta. Ob trenutnih uvrstitvah ga do zlate olimpijske kolajne loči le še ena zmaga.
Odlično je svoje nastope v Parizu začela Janja Garnbret. Kot edina plezalka je v polfinalu dosegla vrhove vseh štirih balvanov. Po četrtkovem polfinalu v težavnosti bo znanih osem finalistk.
V obeh dosedanjih četrtfinalnih tekmah olimpijskih turnirjev sta Slovenijo premagala kasnejša prvaka. Rusija v Sydneyju, Danska v Riu. V sam vrh sodi tudi Norveška. A samozavest vliva tudi dejstvo, da se je zadnji dvoboj, januarja na evropskem prvenstvu v Berlinu, končal s slovensko zmago.
Šved Armand Duplantis je novi stari olimpijski prvak v skoku s palico. V Parizu je preskočil 6,25 metra in postavil svetovni rekord. To je njegov že deveti svetovni rekord. Šele pri tej višini se mu je primeril prvi neuspeli poskus na olimpijskem stadionu. Duplantis skok s palico trenira že od malih nog. Oba starša sta nekdanja atleta – oče skakalec s palico, mama sedmerobojka – in njegova trenerja.
Za Tonijem Vodiškom ni najbolj uspešen tekmovalni dan v formuli kite. Zaradi pomanjkanja vetra so tudi izpeljali samo eno regato. Vodišek ostaja v igri za medaljo, v skupnem seštevku je trenutno na drugem mestu.
Priti tako daleč s to generacijo je lepa zgodba, razmišlja kapetan odbojkarske reprezentance Tine Urnaut. Razočaranje je prisotno, dodaja, so pa s soigralci lahko ponosni, da so vztrajali do konca proti izjemno kakovostni in razpoloženi ekipi Poljske.
Neveljaven email naslov