Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V oddaji Korejski zajtrk ne govorimo samo o hrani, ampak tudi o olimpijskem življenju športnikov, njihovih spremljevalcev in domačinov. Tokrat pa bomo predstavili nekaj utrinkov iz delovnega dne radijskega novinarja.
Predstavljamo nekaj utrinkov delovnega dne radijskega novinarja na olimpijskih igrah
Dopoldne v novinarske apartmaje pridejo snažilke: pozvonijo, iz zvočnika v predsobi se zasliši “Imate klic!”, kot da bi kdo poklical po telefonu, čistilke pa z visokim glasom vzklikajo: “Housekeeping, housekeeping!”
Pred tem je zajtrk v menzi z železnim repertoarjem jedi, nato pa na avtobus, ki je prava pisarna. Lep kos dneva namreč novinarji preživimo na avtobusih: najprej iz novinarske vasi do studiev, od koder so povezave na prizorišča, razkropljena naokoli. V povprečju preživimo v avtobusih od dve do tri ure na dan.
Zato na njem pišemo članke, montiramo na računalnikih, telefoniramo in brskamo po spletu. V Riu je bil prvič v avtobusu brezžični internet – to je dalo novo dimenzijo našemu delu. Prej si bil med potjo nekaj ur odrezan od sveta in podatkov, zdaj pa v tem času izveš in preveriš, kar te zanima. Hkrati pa ugotoviš, da se zdaj na avtobusih s sopotniki skoraj ne pogovarjamo več, še pozdravimo le izjemoma. Prej pa smo velikokrat poklepetali. Na avtobusu je tudi prijetno zaspati, razen če imaš ob sebi klepetave Italijane.
Nato kontrola: ta je veliko bolj ohlapna kot na prejšnjih igrah: zanimivo pa je, da se razlikuje od vhoda do vhoda. Občasno je treba pokazati, da mobitel dela, ponekod zahtevajo, da gre tako kot na letališču računalnik skozi rentgen, voda mora biti v originalno zaprti plastenki, ne vem, zakaj, zgodilo pa se je tudi, da so vzeli sendviče.
Potem pa pridemo v naš studio, kjer mrgoli kablov in ekranov. Upam, da za čisto vsak kabel vedo, čemu je namenjen.
Poiščemo slike s tekem, ki nas zanimajo, in najprej test, nato pa dogovarjanje z več kot 8.000 km oddaljeno Slovenijo.
No, in potem šele lahko začnemo delati. Velikokrat se spomnim na pokojno gledališko in filmsko igralko Milo Kačič, ki je rekla, da so igralci plačani le za čakanje: čakajo na vaje, čakajo v maski, čakajo na potovanjih. Igrajo pa zastonj. Tudi novinarski posel je poln čakanja: na goste, novice, proste montirnice, potovanja. Delamo pa z veseljem. Tudi in še posebej v Pjongčangu.
V oddaji Korejski zajtrk ne govorimo samo o hrani, ampak tudi o olimpijskem življenju športnikov, njihovih spremljevalcev in domačinov. Tokrat pa bomo predstavili nekaj utrinkov iz delovnega dne radijskega novinarja.
Predstavljamo nekaj utrinkov delovnega dne radijskega novinarja na olimpijskih igrah
Dopoldne v novinarske apartmaje pridejo snažilke: pozvonijo, iz zvočnika v predsobi se zasliši “Imate klic!”, kot da bi kdo poklical po telefonu, čistilke pa z visokim glasom vzklikajo: “Housekeeping, housekeeping!”
Pred tem je zajtrk v menzi z železnim repertoarjem jedi, nato pa na avtobus, ki je prava pisarna. Lep kos dneva namreč novinarji preživimo na avtobusih: najprej iz novinarske vasi do studiev, od koder so povezave na prizorišča, razkropljena naokoli. V povprečju preživimo v avtobusih od dve do tri ure na dan.
Zato na njem pišemo članke, montiramo na računalnikih, telefoniramo in brskamo po spletu. V Riu je bil prvič v avtobusu brezžični internet – to je dalo novo dimenzijo našemu delu. Prej si bil med potjo nekaj ur odrezan od sveta in podatkov, zdaj pa v tem času izveš in preveriš, kar te zanima. Hkrati pa ugotoviš, da se zdaj na avtobusih s sopotniki skoraj ne pogovarjamo več, še pozdravimo le izjemoma. Prej pa smo velikokrat poklepetali. Na avtobusu je tudi prijetno zaspati, razen če imaš ob sebi klepetave Italijane.
Nato kontrola: ta je veliko bolj ohlapna kot na prejšnjih igrah: zanimivo pa je, da se razlikuje od vhoda do vhoda. Občasno je treba pokazati, da mobitel dela, ponekod zahtevajo, da gre tako kot na letališču računalnik skozi rentgen, voda mora biti v originalno zaprti plastenki, ne vem, zakaj, zgodilo pa se je tudi, da so vzeli sendviče.
Potem pa pridemo v naš studio, kjer mrgoli kablov in ekranov. Upam, da za čisto vsak kabel vedo, čemu je namenjen.
Poiščemo slike s tekem, ki nas zanimajo, in najprej test, nato pa dogovarjanje z več kot 8.000 km oddaljeno Slovenijo.
No, in potem šele lahko začnemo delati. Velikokrat se spomnim na pokojno gledališko in filmsko igralko Milo Kačič, ki je rekla, da so igralci plačani le za čakanje: čakajo na vaje, čakajo v maski, čakajo na potovanjih. Igrajo pa zastonj. Tudi novinarski posel je poln čakanja: na goste, novice, proste montirnice, potovanja. Delamo pa z veseljem. Tudi in še posebej v Pjongčangu.
Pogovor treh športnih novinarjev o dosedanjem poteku prvenstva v Cortini d'Ampezzo, smiselnosti in neposrečenosti paralelnih tekem ter nastopih slovenske reprezentance, ki v prvem delu prvenstva ni dosegla vidnejše uvrstitve in bo to lovila v tehničnih disciplinah.
Anže Lanišek se je še šestič v karieri uvrstil na zmagovalni oder. V letošnji sezoni je bil drugič drugi v Zakopanah.
Nedelja je ponudila z moškim smukom, kjer je zmagal Avstrijec Vincent Kriechmayr. Boštjan Kline je bil 15., Miha Hrobat je končal na 23. mestu.
Podeljene so Bloudkove nagrade in plakete za dosežke na področju športa. Zaradi pandemije je bila tokratna slovesnost precej drugačna, nagrajenci so bili predstavljeni v video obliki. Od skupno štirih nagrad sta bili dve podeljeni za življenjsko delo, dve pa za vrhunski dosežek
Alen Omič se po poškodbi vrača na parket. Na igrišču počasi začenja s treningi, pri tem pa mu pomaga pomočnik trenerja. V Franciji je z njim govoril Franci Pavšer, kjer mu je Alen zaupal kakšni so načrti kluba v prihajajočih dneh.
Pred vrhuncem sezone v alpskem smučanju smo v studiu združili komentatorske moči s televizijske in radijske strani. Tomaž Hudomalj in Igor Tominec ocenjujeta slovenske možnosti za medaljo v Cortini d'Ampezzo in napovedujeta, kdo bi lahko bil junak ali junakinja prihajočega prvenstva. Ali lahko Slovenija še sedmič zapored osvoji odličje in katere discipline bodo najzanimivejše s slovenskega zornega kota? Za popestritev pa so zraven še arhivski posnetki z zadnjega prvenstva v Aareju in izjave glavnih slovenskih adutov v Cortini. Pogovor je vodil Marko Polak.
Ob zaključku svetovnega rokometnega prvenstva v Egiptu se je izkazalo, da je bila najbolj uspešna takoimenovana skandinavska šola rokometa. Danci so v finalu premagali Švede in drugič zapored osvojili naslov prvakov. Presenečenje turnirja Švedi bodo že marca znova tekmec Slovenije v olimpijskih kvalifikacijah. Naša reprezentanca je bližje španskemu slogu igre, čeprav je selektor Ljubomir Vranješ Šved. Tekmovanja si sledijo hitro, časa za spremembe ni veliko, nekaterim reprezentancam je to na silo uspelo, a so pri tem morale trpeti in potrpeti na rezultatsko manj uspešnih turnirjih. Uroš Volk in Jure Natek sta ob koncu turnirja, ki zaradi okoliščin koronske sezone marsikomu ni dišal, vseeno ugotovila, da je bil za priljubljenost rokometa dobro, da je bil izpeljan ter pozvala vse mlade, ki zaradi ukrepov že od jeseni trenirajo le prek zoom-a, da vztrajajo še malo. Morda bodo prav oni nekoč igrali na takšnem tekmovanju.
Igre so odvisne od poteka pandemije. Tokijski organizatorji se na to ne ozirajo. Pripravljajo se kot da igre v vsakem primeru bodo.
Slovenska rokometna reprezentanca je po remiju z Egiptom, bilo je 25:25, ostala brez četrtfinalne vstopnice.
Ljubno je bilo drugo prizorišče letošnje sezone smučarskih skakalk. V soboto so na ekipni tekmi Slovenke dosegle prvo mesto, na posamični tekmi v nedeljo pa je Ema Klinec bila druga.
Meta Hrovat o tretjem mestu na 57. Zlati lisici v Kranjski Gori in Anže Lanišek o drugem mestu v Zakopanah.
Svetovno rokometno prvenstvo v Egiptu bo osrednji športni dogodek januarja. Slovenska reprezentanca bo na turnirju igrala devetič, zadnjega je izpustila, pred tem pa v Franciji dosegla največji uspeh z bronasto medaljo. Visoko lahko poseže tudi tokrat. Svetovno rokometno prvenstvo bomo s prenosi slovenskih tekem neposredno s prizorišča spremljali tudi na valu 202, po tekmah pa bosta nekdanji reprezentant Jure Natek in reporter Uroš Volk nadaljevala serijo rokometnih podkastov Cepelin. Za popotnico o moči in nemoči slovenske reprezentance, ter prvih tekmecih. Jure Natek se je spomnil tudi svojega prvega stika z Afriko leta 2005, kakšen je bil slišite v Cepelinu.
Na tretji tekmi novoletne skakalne turneje je Anže Lanišek osvojil drugo mesto in izenačil svojo najboljšo uvrstitev na tekmah svetovnega pokala.
Tadej Pogačar je lani slavil na Elizejskih poljanah, z novim letom pa se že ozira po prihodnjih izzivih.
V Oberstdorfu je že karavana smučarskih skakalcev pred začetkom 69. novoletne skakalne turneje.
Neveljaven email naslov