Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Uroš Volk je v nedeljskem športnem popoldnevu poklical hrvaškega novinarskega kolega z rokometnih prizorišč Marka Sivaka v Zagreb. Hrvaško prestolnico je ob Koronavirusu pretresel še močan potres, ki je dodatno otežil življeneje pri naših sosedih.
Rokometna reporterja sta se v nedeljo, ko se je zjutraj stresel Zagreb, pogovarjala o vsem, razen o rokometu
V Zagreb smo poklicali hrvaškega rokometnega novinarja Marka Sivaka. Hrvaško prestolnico je ob koronavirusu prizadel še močan potres, ki je dodatno otežil življenje pri naših sosedih. “Dobesedno smo skočili iz postelj, treslo nas je deset sekund, čez pol ure smo se tresli še enkrat in morali zapustiti svoje domove. Kot da strah koronavirusa ni dovolj, smo se znašli še v neugodnem položaju, ko smo več dni ljudi pozivali, naj ostanejo doma, in nismo vedeli, ali je sploh varno zapustiti domove. In v tem kaosu so nas začeli opozarjati, naj upoštevamo varnostno razdaljo, tudi med družinskimi člani. To zanesljivo ni bil lep začetek dneva.”
V Petrovi bolnici se je sesula streha. Stavbo so morale zapustiti novopečene mame z novorojenčki. To je bil zanesljivo najhujši dogodek. Hitro so se odzvali navijači zagrebškega Dinama in dokazali, da imajo veliko srce.
Kako poteka delo novinarja, prizadeta je namreč tudi njihova stavba?
“Oddajamo nemoteno ves čas. Drugi potres se je pripetil nekaj minut čez sedmo zjutraj, ko je bila ravno na sporedu jutranja kronika, odlično se je znašel voditelj Mario Krstanovič, ki je v živo hitro pomiril poslušalce z besedami, naj se ne bojijo, da bo minilo čez nekaj sekund.”
Seveda je beseda tekla tudi o športu, v preteklem tednu odpovedi na športnem področju ni manjkalo. “Prestavitev je ta hip edina prava odločitev. Morda bi lahko izpustili zaključke prvenstev v posameznih državah, vendar tu je v igri preveč denarja. Na Hrvaškem to ni takšen problem, v največjih ligah pa se zdi to prava odločitev, izpad dohodkov, ki bi nastal ob odpovedih prvenstev, bi bil milijonski.”
Uroš Volk je v nedeljskem športnem popoldnevu poklical hrvaškega novinarskega kolega z rokometnih prizorišč Marka Sivaka v Zagreb. Hrvaško prestolnico je ob Koronavirusu pretresel še močan potres, ki je dodatno otežil življeneje pri naših sosedih.
Rokometna reporterja sta se v nedeljo, ko se je zjutraj stresel Zagreb, pogovarjala o vsem, razen o rokometu
V Zagreb smo poklicali hrvaškega rokometnega novinarja Marka Sivaka. Hrvaško prestolnico je ob koronavirusu prizadel še močan potres, ki je dodatno otežil življenje pri naših sosedih. “Dobesedno smo skočili iz postelj, treslo nas je deset sekund, čez pol ure smo se tresli še enkrat in morali zapustiti svoje domove. Kot da strah koronavirusa ni dovolj, smo se znašli še v neugodnem položaju, ko smo več dni ljudi pozivali, naj ostanejo doma, in nismo vedeli, ali je sploh varno zapustiti domove. In v tem kaosu so nas začeli opozarjati, naj upoštevamo varnostno razdaljo, tudi med družinskimi člani. To zanesljivo ni bil lep začetek dneva.”
V Petrovi bolnici se je sesula streha. Stavbo so morale zapustiti novopečene mame z novorojenčki. To je bil zanesljivo najhujši dogodek. Hitro so se odzvali navijači zagrebškega Dinama in dokazali, da imajo veliko srce.
Kako poteka delo novinarja, prizadeta je namreč tudi njihova stavba?
“Oddajamo nemoteno ves čas. Drugi potres se je pripetil nekaj minut čez sedmo zjutraj, ko je bila ravno na sporedu jutranja kronika, odlično se je znašel voditelj Mario Krstanovič, ki je v živo hitro pomiril poslušalce z besedami, naj se ne bojijo, da bo minilo čez nekaj sekund.”
Seveda je beseda tekla tudi o športu, v preteklem tednu odpovedi na športnem področju ni manjkalo. “Prestavitev je ta hip edina prava odločitev. Morda bi lahko izpustili zaključke prvenstev v posameznih državah, vendar tu je v igri preveč denarja. Na Hrvaškem to ni takšen problem, v največjih ligah pa se zdi to prava odločitev, izpad dohodkov, ki bi nastal ob odpovedih prvenstev, bi bil milijonski.”
Pred osmimi leti je Primož Kozmus v Pekingu osvojil prvo slovensko zlato kolajno v atletiki. V Pekingu je na nacionalnem stadionu 17. avgusta zmagal v finalu meta kladiva z izidom 82m in 2 cm. Najbližjega zasledovalca, Belorusa Vadima Devyatovskega, je premagal za več kot pol metra. Zgodovinskega dogodka za slovenski šport se bosta poleg olimpionika iz Brežic spomnila še vodja slovenske atletske reprezentance Martin Steiner in trener Vladimir Kevo.
V obujanju olimpijski spominov smo prijadrali in to, kot boste slišali, dobesedno, do olimpijske marine v grški prestolnici! Kar 44 let je bilo osmo mesto, ki sta ga osvojila Janko Kosmina in Mario Fafangel v razredu zvezda na igrah v Rimu leta 1960, najboljša uvrstitev slovenskih jadralcev. Prav v domovini olimpijskih iger, v Atenah, pa je po vseh neuspelih poskusih v dobrih štirih desetletjih in ob takšnih jadralcih kot so bili Dušan Puh ali Tomaž Čopi in Mitja Margon, le uspelo. Aleš Smrekar bo z glavnim akterjem obujal spomine na zgodovinske igre za slovensko jadranje – gremo v avgust 2004.
Prvo olimpijsko medaljo v samostojni Slovenijo so navijači pričakovali že pozimi v Albertvillu, a je ni bilo. Glavni up za prvi olimpijski uspeh v Barceloni med 25. Julijem in 9. Avgustom pa je bil Rajmond Debevec, ki je slovensko olimpijsko reprezentanco kot zastavonoša popeljal tudi na osrednji stadion na otvoritvi in je tudi nastopal med prvimi. Na olimpijsko medaljo pa je bilo potrebno počakati do sobote prvega avgusta 1992, ko sta si jo na jezeru Banjoles priborila veslača Iztok Čop in Denis Žvegelj.
V olimpijskih spominih smo se vrnili k igram, ki jih je pred 32 leti gostil Los Angeles in kjer je prvič zlato olimpijsko odličje osvojila tudi Slovenka. Rokometašica Alenka Cuderman je bila članica reprezentance Jugoslavije, ki na igrah v Kaliforniji ni izgubila nobene tekme. Zlati olimpijec je bil tedaj tudi Rolando Pušnik, ki se je na igre vrnil tudi v slovenskem dresu 16 let kasneje.
Olimpijske spomine smo obujali z Ivom Daneuom in Aljošo Žorgo. Leta 1968 sta z jugoslovansko košarkarsko reprezentanco osvojila srebro.
Prav zdaj je Vasilij Žbogar v Braziliji, na predzadnjih pripravah, zadnje bodo konec meseca, tik pred začetkom bojev na olimpijskem regatnem polju. Izolan ima v vitrini že dve olimpijski kolajni – bron iz Aten in srebro iz Pekinga – je edini od naših tokratnih olimpijcev, ki je že stal na olimpijskem zmagovalnem odru.
Tokrat v podcastu o Euru 2016: Islandska zgodba o uspehu. Kako se je država s toliko prebivalci kot Ljubljana uvrstila na evropsko prvenstvo? Zakaj Robert Lewandowski meni, da je poljska reprezentanca letos najlepša? Kdo je odkritje letošnjega angleškega prvenstva N'Golo Kante? Kako bodo na Kosovu doživeli dvoboj Albanije in Švice? S kakšnimi težavami se ubadajo v taborih obeh finalistov zadnjega eura? Kako bodo Belgijci iz ekipe izjemnih posameznikov skušali ustvarili izjemno ekipo? Odgovore na ta vprašanja v naslednjih minutah. Zgodbe evropskega prvenstva v nogometu predstavljajo Luka Petrič, Aljaž Golčer in Marko Cirman.
Tokrat v podcastu o Euru 2016: Islandska zgodba o uspehu. Kako se je država s toliko prebivalci kot Ljubljana uvrstila na evropsko prvenstvo? Zakaj Robert Lewandowski meni, da je poljska reprezentanca letos najlepša? Kdo je odkritje letošnjega angleškega prvenstva N'Golo Kante? Kako bodo na Kosovu doživeli dvoboj Albanije in Švice? S kakšnimi težavami se ubadajo v taborih obeh finalistov zadnjega euro? Kako bodo Belgijci iz ekipe izjemnih posameznikov skušali ustvarili izjemno ekipo? Odgovore na ta vprašanja dobite v novem podcastu o Euro 2016. Zgodbe evropskega prvenstva v nogometu predstavljajo Luka Petrič, Aljaž Golčer in Marko Cirman.
V seriji podcastov o evropskem nogometnem prvenstvu vam na Valu 202 ponujamo tudi prerez nekaterih najodmevnejših dogodkov dosedanjih Eurov. Od edinega slovenskega nastopa leta 2000 in tekme, ki jo je odločil met kovanca, do največjih senzacij, Danske in Grčije, ter najuspešnejših ekip vseh časov, trikratnih prvakov, Špancev in Nemcev. Vaš popotnik skozi zgodovino evropskih prvenstev je Luka Petrič.
To ni prvo tovrstno poročilo. Mnogi mediji, borci za človekove pravice in sindikati so že poročali, da so delavci, ki gradijo športne palače za turnir vseh turnirjev, katerega proračun se šteje v milijardah evrov – dejansko novodobni sužnji. Proračun prvenstva še šteje v milijardah evrov Katarci so se v zadnjih letih močno trudili, da bi popravili svojo podobo v očeh mednarodne javnosti – nemalokrat so sedmo silo povabili na mesto zločina in ji kazali, da so se razmere izboljšale – toda raziskovalci Amnesty International te trditve zavračajo.
Na Valu 202 imajo športni prenosi smučarskih skokov dolgo tradicijo, saj so naši najstarejši arhivski posnetki prenosov prav iz Planice. V zadnjih osmih letih so prenosi smučarskih skokov v domeni Boštjana Reberšaka. “Če nisi na prizorišču tekme, pravzaprav ne dobiš ničesar, saj so skakalci dostopni samo na tekmah.” Letos je še posebej veliko na terenu, saj je bil prisoten skoraj na vseh prizoriščih, kjer se je ustavila karavana skakalcev. Njegov urnik je precej zaseden, zato smo pogovor o njegovem delu, letošnji sezoni, Petru Prevcu in Planici, opravili kar med potjo na in iz prizorišča smučarskih skokov v Wisli na Poljskem.
Neveljaven email naslov