Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zoom, Teams in podobne aplikacije so poskrbele, da smo se še bolj zasedeli. Kaj večurno dnevno sedenje povzroča naši hrbtenici in kako si počasi spet pridobiti boljšo telesno pripravljenost? Svetujeta dr. Dejan Kernc, kineziolog ter vodja in ustanovitelj sistema vadbe re.aktiv, in Mitja Samardžija, vodja oddelka za šport na Inštitutu za medicino in šport.
Zoom, Teams in podobne aplikacije so poskrbele, da smo se še bolj zasedeli. Kaj večurno dnevno sedenje povzroča naši hrbtenici in kako si počasi spet pridobiti boljšo telesno pripravljenost
"Vsakdanje funkcioniranje se je spremenilo. Zaradi domačega okolja, kjer se najpogosteje zadržujemo, tudi večkrat vstanemo, kot bi sicer, saj opravljamo tudi druge stvari, ki jih v službi verjetno ne bi. Delamo tudi več pavz," opozarja dr. Dejan Kernc, kineziolog ter vodja in ustanovitelj sistema vadbe re.aktiv.
"Z vidika bolečin v križu so kratkotrajni odmori zelo priporočljivi, da ne ohranjamo dolgotrajnega statičnega položaja. Ko sedimo ob računalniku, imamo zaslon v nekoliko nižji poziciji, kot je glava, ki je tako nekoliko bolj predklonjena. V takšnem položaju je teža naše glave še enkrat večja. Predstavljajte si, da to ponavljate dan za dnem. Porast bolečin v vratnem delu je kar velik."
Raziskave so pokazale, da samo sedenje ne vpliva na bolečine v križu. Pozorni moramo biti na zakrčenost, ki pride z dolgotrajnim sedenjem in stresom. Tudi splošna raven funkcioniranja je med epidemijo padla. Kako pa si lahko sami pomagamo pri bolečinah v hrbtenici?
"V največji meri pomaga gretje razbolelega predela, saj gre za vnetje, kjer se z gretjem strukture hitreje regenerirajo. Ni nujno, da to pomaga čisto vsem. Poslušajte telo. Hrbtenica se odzove vsakemu posebej. Zmotno razmišljanje je, da je treba ob bolečinah v križu počivati. Seveda se je treba gibati, priporočljiva je hoja, ki zelo blagodejno uvpliva na razbremenitev, a vse do bolečine. Lahko delate krepilne in raztezne vaje. Nasvet, ki zajema vse skupaj, je, da bodite potrpežljivi. Pogosto se posamezniku stanje zelo izboljša, a se v popolnosti preda vsemu skupaj in se njegovo stanje spet poslabša."
"Psihološko gledano smo zdaj na rekreacijo bolj pripravljeni, kot smo bili pred epidemijo," razmišlja Mitja Samardžija, vodja oddelka za šport na Inštitutu za medicino in šport.
"Lačni smo gibanja, lačni smo dogodkov in vseh pozitivnih učinkov športa. To je tudi prva nevarnost. Glavna ovira pri ukvarjanju s športom je ta, da količinsko zdaj ne zmoremo veliko, sploh pa ne zmoremo delati velikih obremenitev dalj časa. Treba je časovno umirjeno dvigovati obremenitev, šele potem dvigniti intenzivnost vadbe, saj je vzdržljivost zelo povezana s tveganjem za pojav poškodbe. Če vzdržljivosti ni, se pojavi utrujenost, ki je največkrat vzrok za nastanek poškodb, sploh pri rekreativnih športnikih."
Zoom, Teams in podobne aplikacije so poskrbele, da smo se še bolj zasedeli. Kaj večurno dnevno sedenje povzroča naši hrbtenici in kako si počasi spet pridobiti boljšo telesno pripravljenost? Svetujeta dr. Dejan Kernc, kineziolog ter vodja in ustanovitelj sistema vadbe re.aktiv, in Mitja Samardžija, vodja oddelka za šport na Inštitutu za medicino in šport.
Zoom, Teams in podobne aplikacije so poskrbele, da smo se še bolj zasedeli. Kaj večurno dnevno sedenje povzroča naši hrbtenici in kako si počasi spet pridobiti boljšo telesno pripravljenost
"Vsakdanje funkcioniranje se je spremenilo. Zaradi domačega okolja, kjer se najpogosteje zadržujemo, tudi večkrat vstanemo, kot bi sicer, saj opravljamo tudi druge stvari, ki jih v službi verjetno ne bi. Delamo tudi več pavz," opozarja dr. Dejan Kernc, kineziolog ter vodja in ustanovitelj sistema vadbe re.aktiv.
"Z vidika bolečin v križu so kratkotrajni odmori zelo priporočljivi, da ne ohranjamo dolgotrajnega statičnega položaja. Ko sedimo ob računalniku, imamo zaslon v nekoliko nižji poziciji, kot je glava, ki je tako nekoliko bolj predklonjena. V takšnem položaju je teža naše glave še enkrat večja. Predstavljajte si, da to ponavljate dan za dnem. Porast bolečin v vratnem delu je kar velik."
Raziskave so pokazale, da samo sedenje ne vpliva na bolečine v križu. Pozorni moramo biti na zakrčenost, ki pride z dolgotrajnim sedenjem in stresom. Tudi splošna raven funkcioniranja je med epidemijo padla. Kako pa si lahko sami pomagamo pri bolečinah v hrbtenici?
"V največji meri pomaga gretje razbolelega predela, saj gre za vnetje, kjer se z gretjem strukture hitreje regenerirajo. Ni nujno, da to pomaga čisto vsem. Poslušajte telo. Hrbtenica se odzove vsakemu posebej. Zmotno razmišljanje je, da je treba ob bolečinah v križu počivati. Seveda se je treba gibati, priporočljiva je hoja, ki zelo blagodejno uvpliva na razbremenitev, a vse do bolečine. Lahko delate krepilne in raztezne vaje. Nasvet, ki zajema vse skupaj, je, da bodite potrpežljivi. Pogosto se posamezniku stanje zelo izboljša, a se v popolnosti preda vsemu skupaj in se njegovo stanje spet poslabša."
"Psihološko gledano smo zdaj na rekreacijo bolj pripravljeni, kot smo bili pred epidemijo," razmišlja Mitja Samardžija, vodja oddelka za šport na Inštitutu za medicino in šport.
"Lačni smo gibanja, lačni smo dogodkov in vseh pozitivnih učinkov športa. To je tudi prva nevarnost. Glavna ovira pri ukvarjanju s športom je ta, da količinsko zdaj ne zmoremo veliko, sploh pa ne zmoremo delati velikih obremenitev dalj časa. Treba je časovno umirjeno dvigovati obremenitev, šele potem dvigniti intenzivnost vadbe, saj je vzdržljivost zelo povezana s tveganjem za pojav poškodbe. Če vzdržljivosti ni, se pojavi utrujenost, ki je največkrat vzrok za nastanek poškodb, sploh pri rekreativnih športnikih."
Olimpijske igre v Parizu so končane. Slovenski športniki se vračajo z dvema zlatima in srebrno kolajno, kar Slovenijo na lestvici sodelujočih držav uvršča na 34. mesto. V spominu bodo ostali številni nepozabni trenutki. Ujeli so jih tudi naši radijski reporterji.
Olimpijske igre se zaključujejo tudi za ekipo Vala 202. V dobrih dveh tednih smo skušali z radijskim programom pričarati pristno olimpijske vzdušje. Za to smo se trudili reporterji na številnih prizoriščih ter voditelji in tonski mojstri v mobilnem studiu ob Slovenski hiši v Parizu. Manjkalo ni napetih športnih dram, uspehov, solza, barvitih zgodb, iskrenih pogovorov. Da bi za poslušalce ustvarili čim boljši program, smo pozornost ves čas posvečali športnikom. Za konec pa z vami delimo nekaj vtisov radijskih ustvarjalcev v Parizu.
Olimpijski turnir je prinesel veliko dobrega, za nekatere je bila to zadnja priložnost, ne glede na vse pa pohvala vsakemu od soigralcev, je svoje misli Miha Zarabec po porazu s Španijo. Po tekmi za tretje mesto so spregovorili še Tilen Kodrin, Blaž Blagotinšek, Jure Dolenec in selektor Uroš Zorman.
Pariz je obiskala Rose Voisk, ki je leta 1948 nastopala na olimpijskih igrah v Londonu. Rojena je bila v Mariboru, že več kot 50 let pa živi v New Yorku. Pri častitljivi starosti 94 let je prek Atlantika pripotovala v mesto, v katerem je nekoč živela. Govori o svoji mladosti, športni poti in življenju v Združenih državah Amerike, tudi o spremembi svojega imena, ob rojstvu je bila namreč Ruža Vojsk.
Plezalka Janja Garnbret je zlato po Tokiu osvojila tudi v Parizu. Olimpijska prvakinja v kombinaciji balvanskega in težavnostnega plezanja je tako še drugič premagala vso konkurenco, uspešno pa se je zoperstavila tudi težavam s prstom.
Po številnih prestavitvah, težavah in kazni je Toni Vodišek osvojil srebrno olimpijsko kolajno v razredu formula kite. Kot je povedal po zmagi, se je trdo delo, še posebej v zadnjih štirih letih, izplačalo.
Slovenske rokometaše do konca olimpijskega turnirja čakata še dve tekmi. Zvečer proti favorizirani Danski. Kar pa ne pomeni, da se Slovenci pred tekmo predajajo. Nasprotno, v izjavah pred polfinalom je razbrati pravo mero samozavesti.
Prva vožnja v finalu se Toniju Vodišku ni posrečila. Med štirimi finalisti v razredu formula kite je zasedel zadnje mesto. Zaradi pomanjkanja vetra se finalne vožnje nadaljujejo v petek, Vodišek pa ostaja v dobrem položaju. Poudarja, da je to privilegij, ki si ga je priboril s prejšnjimi nastopi.
Danes 86-letna Dawn Fraser je osvojila osem olimpijskih kolajn v plavanju. Kot prvi ženski ji je uspelo na treh zaporednih olimpijskih igrah osvojiti zlato odličje v isti disciplini.
Slovenska rokometna reprezentanca se je z vrhunsko predstavo in zmago proti Norveški (33 : 28) uvrstila v polfinale olimpijskega turnirja. Po tekmi so rokometaši izpostavljali dobro nadziranje poteka celotne tekme – izgubili so le dve žogi, skupaj pa storili sedem tehničnih napak – poudarili pa tudi, da so že od začetka verjeli v zmago.
Toni Vodišek se v četrtkov finale v jadralskem razredu formula kite podaja s prvega mesta. Ob trenutnih uvrstitvah ga do zlate olimpijske kolajne loči le še ena zmaga.
Odlično je svoje nastope v Parizu začela Janja Garnbret. Kot edina plezalka je v polfinalu dosegla vrhove vseh štirih balvanov. Po četrtkovem polfinalu v težavnosti bo znanih osem finalistk.
V obeh dosedanjih četrtfinalnih tekmah olimpijskih turnirjev sta Slovenijo premagala kasnejša prvaka. Rusija v Sydneyju, Danska v Riu. V sam vrh sodi tudi Norveška. A samozavest vliva tudi dejstvo, da se je zadnji dvoboj, januarja na evropskem prvenstvu v Berlinu, končal s slovensko zmago.
Šved Armand Duplantis je novi stari olimpijski prvak v skoku s palico. V Parizu je preskočil 6,25 metra in postavil svetovni rekord. To je njegov že deveti svetovni rekord. Šele pri tej višini se mu je primeril prvi neuspeli poskus na olimpijskem stadionu. Duplantis skok s palico trenira že od malih nog. Oba starša sta nekdanja atleta – oče skakalec s palico, mama sedmerobojka – in njegova trenerja.
Za Tonijem Vodiškom ni najbolj uspešen tekmovalni dan v formuli kite. Zaradi pomanjkanja vetra so tudi izpeljali samo eno regato. Vodišek ostaja v igri za medaljo, v skupnem seštevku je trenutno na drugem mestu.
Priti tako daleč s to generacijo je lepa zgodba, razmišlja kapetan odbojkarske reprezentance Tine Urnaut. Razočaranje je prisotno, dodaja, so pa s soigralci lahko ponosni, da so vztrajali do konca proti izjemno kakovostni in razpoloženi ekipi Poljske.
Da so se slovenske rokometašice uvrstile na olimpjiske igre v Parizu, so morale premagati številne prepreke, sprva tudi manko samozavesti. Že uvrstitev je izjemen uspeh, ponosne pa so tudi na prikazano, četudi jih bo še nekaj časa spremljal priokus zamujene priložnosti, ko so bile na tekmi proti Švedski blizu preboju v četrtfinale turnirja.
Slovensko štiričlansko moško reprezentanco na olimpijskih igrah Parizu v soboto čaka cestna dirka. Svoja razmišljanja in pričakovanja dan pred začetkom preizkušnje delijo vsi štirje reprezentanti: Matej Mohorič, Luka Mezgec, Jan Tratnik in Domen Novak.
Ameriška telovadka Simone Biles je v Tokio pred tremi leti prišla kot glavna favoritka za vsaj štiri zlate kolajne. Po težavah v finalu ekip je odpovedala večino nastopov, na gredi pa osvojila bron. V zadnjih letih je izpostavljala pomen duševnega zdravja. Zdaj se je zmagovito vrnila na olimpijski oder.
Teden dni mineva od otvoritve olimpijskih iger, ki ponujajo polne tribune, tradicionalne in nove športne panoge. Med tistimi, ki so se pozno priključile olimpijski družini, je odbojka na mivki. Predstavitev v Atlanti je navdušila, nadaljevanje pa je bilo spektakularno. Igrišča zavzemajo najbolj atraktivna mesta.
Neveljaven email naslov