Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenska alpinista Luka Stražar in Nejc Marčič sta v Himalaji v severozahodni steni gore Tsoboje preplezala novo smer, ki sta jo poimenovala Slovenska direktna. Izvedeli boste, kakšne težave sta imela pri vzponu, kakšne so razmere v Himalaji v času pandemije in komu sta najprej sporočila veselo novico o še enem uspehu.
Alpinista Luka Stražar in Nejc Marčič sta v Himalaji v severozahodni steni gore Tsoboje, preplezala novo smer in jo ocenila z ED
Slovenska alpinista Luka Stražar in Nejc Marčič sta v Himalaji v severozahodni steni gore Tsoboje preplezala novo smer, ki sta jo poimenovala Slovenska direktna. Uspešna slovenska alpinista sta že leta 2012 prejela zlati cepin za skupni vzpon na K7. Tokrat sta se za odpravo v Himalajo odločila na začetku leta. Kljub pandemiji sta bila odločena, da se bosta odpravila na pot.
"Vzeti si moraš nekaj dodatne energije pri načrtovanju. Ko sva se odločila, da greva, sva nekako rekla, da greva, ne glede na vse. Temu potem podrediš marsikaj: svoje priprave in čas. Predanost odločitvi je dober način." – Luka Stražar
V zadnjih letih se je v Himalaji razvil pravi alpinistični turizem, ki se je med pandemijo ustavil, alpinističnih odprav skoraj ni.
"Če sem malo egoističen, se mi zdi to, da skoraj ni odprav, v redu. Tam je precej manj ljudi. Navajen sem trekingov, kjer sem se srečeval z goro ljudi, zdaj smo bili bolj ko ne sami." – Nejc Marčič
Prvenstvena smer, ki sta se je lotila, je na severozahodni steni skoraj 7000 metrov visoke gore Tsoboje in je dolga 1700 metrov. Slovenska direktna je najtežja v osrednjem delu. Ves čas vzpona so ju zasipali pršni plazovi, spremljal ju je tudi močan veter, ki je tik pred koncem skoraj preprečil vstop na vrh. Stražar pove, da je zelo nehvaležno biti svoj ocenjevalec.
"Pri alpinizmu se pozna, da vse traja dalj časa. Ni tako, kot je to pri vseh športih po televiziji, ki jim takoj sledi podelitev medalje. To je za našo družbo, ki je vajena vsega hitrega, prava vaja potrpežljivosti. V moji osebni zbirki ima ta vzpon svoje mesto v družbi himalajskih vzponov, ki nekaj pomenijo." – Luka Stražar
"Olimpijske igre so na štiri leta, tako da imava čas. Mislim, da se bova malo umirila, spočila, potem bova pa mogoče tudi skupaj kam odšla." – Nejc Marčič
"Telo zdaj potrebuje počitek, bližnji potrebujejo svoj čas. Tudi jaz si želim tega. Potem se naravno zgodi nov cikel razmišljanja in iskanja idej, ampak zdaj še ni čas za to." – Luka Stražar
Slovenska alpinista Luka Stražar in Nejc Marčič sta v Himalaji v severozahodni steni gore Tsoboje preplezala novo smer, ki sta jo poimenovala Slovenska direktna. Izvedeli boste, kakšne težave sta imela pri vzponu, kakšne so razmere v Himalaji v času pandemije in komu sta najprej sporočila veselo novico o še enem uspehu.
Alpinista Luka Stražar in Nejc Marčič sta v Himalaji v severozahodni steni gore Tsoboje, preplezala novo smer in jo ocenila z ED
Slovenska alpinista Luka Stražar in Nejc Marčič sta v Himalaji v severozahodni steni gore Tsoboje preplezala novo smer, ki sta jo poimenovala Slovenska direktna. Uspešna slovenska alpinista sta že leta 2012 prejela zlati cepin za skupni vzpon na K7. Tokrat sta se za odpravo v Himalajo odločila na začetku leta. Kljub pandemiji sta bila odločena, da se bosta odpravila na pot.
"Vzeti si moraš nekaj dodatne energije pri načrtovanju. Ko sva se odločila, da greva, sva nekako rekla, da greva, ne glede na vse. Temu potem podrediš marsikaj: svoje priprave in čas. Predanost odločitvi je dober način." – Luka Stražar
V zadnjih letih se je v Himalaji razvil pravi alpinistični turizem, ki se je med pandemijo ustavil, alpinističnih odprav skoraj ni.
"Če sem malo egoističen, se mi zdi to, da skoraj ni odprav, v redu. Tam je precej manj ljudi. Navajen sem trekingov, kjer sem se srečeval z goro ljudi, zdaj smo bili bolj ko ne sami." – Nejc Marčič
Prvenstvena smer, ki sta se je lotila, je na severozahodni steni skoraj 7000 metrov visoke gore Tsoboje in je dolga 1700 metrov. Slovenska direktna je najtežja v osrednjem delu. Ves čas vzpona so ju zasipali pršni plazovi, spremljal ju je tudi močan veter, ki je tik pred koncem skoraj preprečil vstop na vrh. Stražar pove, da je zelo nehvaležno biti svoj ocenjevalec.
"Pri alpinizmu se pozna, da vse traja dalj časa. Ni tako, kot je to pri vseh športih po televiziji, ki jim takoj sledi podelitev medalje. To je za našo družbo, ki je vajena vsega hitrega, prava vaja potrpežljivosti. V moji osebni zbirki ima ta vzpon svoje mesto v družbi himalajskih vzponov, ki nekaj pomenijo." – Luka Stražar
"Olimpijske igre so na štiri leta, tako da imava čas. Mislim, da se bova malo umirila, spočila, potem bova pa mogoče tudi skupaj kam odšla." – Nejc Marčič
"Telo zdaj potrebuje počitek, bližnji potrebujejo svoj čas. Tudi jaz si želim tega. Potem se naravno zgodi nov cikel razmišljanja in iskanja idej, ampak zdaj še ni čas za to." – Luka Stražar
V nedeljskih športnih popoldnevih smo gostili športnike invalide in njihove zgodbe, osebne in športne.
Po uradnih statistikah je bil prvi večni hokejski derbi odigran novembra 1954, mi pa se bomo vrnili na začetek samostojnosti. Na Gorenjskem se še posebej radi spominjajo prvih treh sezon v samostojni Sloveniji, ko so trikrat zaporedoma dobili sedmo finalno tekmo v Tivoliju. Leta 1993 sta bila med glavnimi akterji tudi kapetan Olimpije Igor Beribak in Matjaž Kopitar v dresu Jesenic, ki sta igrala tudi na današnji tekmi legend. Ta se je končala s prijateljskim izidom 3:3. Spomine na derbije sta v Tivoliju obujala z Markom Pangercem in Tomažem Langerholzem.
Zapuščina Marcela Hirscherja je izjemna: 67 zmag v svetovnem pokalu, dva naslova olimpijskega prvaka, sedem zlatih kolajn na svetovnih prvenstvih.
V Celju sta se z rokometno simfonijo od igralske kariere poslovila Uroš Zorman in Luka Žvižej. S športnikoma, ki sta močno zaznamovala slovenski klubski in reprezentančni rokomet se je pogovarjal Dare Rupar.
Slovenija bo v naslednjih štirih letih med nosilci promocije zimskih športov na svetovni ravni. Marca 2020 bo v Planici svetovno prvenstvo v smučarskih poletih, leta 2021 Pokljuka gosti svetovno prvenstvo v biatlonu, dve leti kasneje pa bo v Planici še svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju.
V nedeljskih športnih popoldnevih smo gostili športnike invalide in njihove zgodbe, osebne in športne.
Vtisi glavnih akterjev po letošnji največji jadralski prireditvi na svetu - Barkolani.
V nedeljskih športnih popoldnevih smo gostili športnike invalide in njihove zgodbe, osebne in športne.
Kolesarska sezona se je na najvišji ravni začela sredi januarja v Avstraliji, končala pa se bo čez dober teden na Kitajskem. Tisti klasični del kolesarskega dogajanja na najvišji ravni se je, tako kot običajno, tudi tokrat končal z dirko odpadlega listja po Lombardiji.
V nedeljskih športnih popoldnevih smo gostili športnike invalide in njihove zgodbe, osebne in športne.
Na svetovnem prvenstvu v Dohi v oči bode skromen obisk umetno ohlajenega stadiona Khalifa. Katarci so se z organizacijo prvenstva sicer zelo potrudili, a očitno vendarle niso takšni atletski navdušenci, razen, kadar tekmuje kdo od domačih tekmovalcev.
Po izjemnem nedeljskem finalu Wimbledona, so mnogi v Umagu obujali spomine na znameniti finale leta 2001. Goran Ivaniševič je takrat osvojil svoj edini grand slam. Premagal je Avstralca Patricka Rafterja. Igralca sta se sinoči pomerila v ekshibicijskem dvoboju, Patrick Rafter pa je v posebnem pogovoru za Val 202 in časnik Delo spregovoril o svojem umirjenem življenju po koncu kariere, da so se mu tisti dan razblinile sanje, a se v največji meri rad spominja finala in tudi o igri servis-volej, ki je po koncu njegove športne poti skoraj izginila s teniškega zemljevida. S Patrickom Rafterjem se je ob jadranski obali pogovarjal Luka Petrič.
V Nedeljskih športnih popoldnevih smo gostili športnike invalide in njihove zgodbe, osebne in športne.
V Nedeljskih športnih popoldnevih smo gostili športnike invalide in njihove zgodbe, osebne in športne.
V Nedeljskih športnih popoldnevih smo gostili športnike invalide in njihove zgodbe, osebne in športne.
V Nedeljskih športnih popoldnevih smo gostili športnike invalide in njihove zgodbe, osebne in športne.
Jan Oblak se je v ekskluzivnem pogovoru za RTV Sloveija pred tekmo z Latvijo razgovoril o svoji mladosti. Kot najstnik je iz Škofje Loke kolesaril na treninge v Ljubljano, zdaj pa velja za enega najboljših vratarjev na svetu in pridno zbira lovorike.
V Nedeljskih športnih popoldnevih smo gostili športnike invalide in njihove zgodbe, osebne in športne.
V Nedeljskih športnih popoldnevih smo gostili športnike invalide in njihove zgodbe, osebne in športne.
Neveljaven email naslov