Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Do zimskih olimpijskih iger v Pekingu je še 54 dni. Z današnjim nedeljskim športnim popoldnevom začenjamo serijo oddaj, v katerih bomo razmišljali o trenutnem stanju olimpijskih iger in njihovi prihodnosti. V prvi oddaji se Matej Hrastar posveča prirediteljem iger, kdo so mesta in države, ki sploh še lako priredijo tako velik dogodek, kaj so njihovi motivi in kaj težave s katerimi se srečujejo.
Bližajo se zimske olimpijske igre v Pekingu
Olimpijske igre so v devetdesetih letih in v začetku 21. stoletja postajale vedno večje. Sydney leta 2000 je bil velik uspeh, prav tako so bile izvedbeno uspešne tudi zimske igre leta 2002, ki jih je gostil Salt Lake City. Drugače je bilo z Grčijo in Atenami, ki so sledile. Grki so si že dalj časa prizadevali organizacijo iger, izpeljali so jih leta 2004. Država je občutila močne finančne posledice, ki jih lahko prinese organizacija takšnega dogodka. Prišlo je do propadanja objektov, grška družba pa je bila v velikih dolgovih. Posledično se v zadnjem obdobju vse manj držav odloča za kandidaturo. Pred 25 leti je bilo za organizacijo poletnih iger leta 2004 enajst kandidatov, Tokyo je bil pred osmimi leti izbran med šestimi mesti. Brisbane je bil za igre čez enajst let edini resen kandidat.
"Brisbane je mesto, ki je pretrpelo že marsikaj. Imelo je naravne nesreče, poplave, kljub temu je bilo odločno in ambiciozno. In zdaj je čas, da Brisbane zacveti. To je novo obdobje za mesto in za olimpijske igre." - Adrian Schrinner
Med kandidati prihaja do pomislekov, saj je organizacija iger velik zalogaj. Glavna motiva sta mednarodni prestiž in utrjevanje notranjepolitične pozicije. Število kandidatov se tako manjša, so pa nekatere države, ki so še vedno vztrajne, kljub nenaklonjenim razmeram. Turki so bili v tem stoletju med kandidati šestkrat, Španci pa kar devetkrat.
Do zimskih olimpijskih iger v Pekingu je še 54 dni. Z današnjim nedeljskim športnim popoldnevom začenjamo serijo oddaj, v katerih bomo razmišljali o trenutnem stanju olimpijskih iger in njihovi prihodnosti. V prvi oddaji se Matej Hrastar posveča prirediteljem iger, kdo so mesta in države, ki sploh še lako priredijo tako velik dogodek, kaj so njihovi motivi in kaj težave s katerimi se srečujejo.
Bližajo se zimske olimpijske igre v Pekingu
Olimpijske igre so v devetdesetih letih in v začetku 21. stoletja postajale vedno večje. Sydney leta 2000 je bil velik uspeh, prav tako so bile izvedbeno uspešne tudi zimske igre leta 2002, ki jih je gostil Salt Lake City. Drugače je bilo z Grčijo in Atenami, ki so sledile. Grki so si že dalj časa prizadevali organizacijo iger, izpeljali so jih leta 2004. Država je občutila močne finančne posledice, ki jih lahko prinese organizacija takšnega dogodka. Prišlo je do propadanja objektov, grška družba pa je bila v velikih dolgovih. Posledično se v zadnjem obdobju vse manj držav odloča za kandidaturo. Pred 25 leti je bilo za organizacijo poletnih iger leta 2004 enajst kandidatov, Tokyo je bil pred osmimi leti izbran med šestimi mesti. Brisbane je bil za igre čez enajst let edini resen kandidat.
"Brisbane je mesto, ki je pretrpelo že marsikaj. Imelo je naravne nesreče, poplave, kljub temu je bilo odločno in ambiciozno. In zdaj je čas, da Brisbane zacveti. To je novo obdobje za mesto in za olimpijske igre." - Adrian Schrinner
Med kandidati prihaja do pomislekov, saj je organizacija iger velik zalogaj. Glavna motiva sta mednarodni prestiž in utrjevanje notranjepolitične pozicije. Število kandidatov se tako manjša, so pa nekatere države, ki so še vedno vztrajne, kljub nenaklonjenim razmeram. Turki so bili v tem stoletju med kandidati šestkrat, Španci pa kar devetkrat.
Olimpijske igre v Parizu so končane. Slovenski športniki se vračajo z dvema zlatima in srebrno kolajno, kar Slovenijo na lestvici sodelujočih držav uvršča na 34. mesto. V spominu bodo ostali številni nepozabni trenutki. Ujeli so jih tudi naši radijski reporterji.
Olimpijske igre se zaključujejo tudi za ekipo Vala 202. V dobrih dveh tednih smo skušali z radijskim programom pričarati pristno olimpijske vzdušje. Za to smo se trudili reporterji na številnih prizoriščih ter voditelji in tonski mojstri v mobilnem studiu ob Slovenski hiši v Parizu. Manjkalo ni napetih športnih dram, uspehov, solza, barvitih zgodb, iskrenih pogovorov. Da bi za poslušalce ustvarili čim boljši program, smo pozornost ves čas posvečali športnikom. Za konec pa z vami delimo nekaj vtisov radijskih ustvarjalcev v Parizu.
Olimpijski turnir je prinesel veliko dobrega, za nekatere je bila to zadnja priložnost, ne glede na vse pa pohvala vsakemu od soigralcev, je svoje misli Miha Zarabec po porazu s Španijo. Po tekmi za tretje mesto so spregovorili še Tilen Kodrin, Blaž Blagotinšek, Jure Dolenec in selektor Uroš Zorman.
Pariz je obiskala Rose Voisk, ki je leta 1948 nastopala na olimpijskih igrah v Londonu. Rojena je bila v Mariboru, že več kot 50 let pa živi v New Yorku. Pri častitljivi starosti 94 let je prek Atlantika pripotovala v mesto, v katerem je nekoč živela. Govori o svoji mladosti, športni poti in življenju v Združenih državah Amerike, tudi o spremembi svojega imena, ob rojstvu je bila namreč Ruža Vojsk.
Plezalka Janja Garnbret je zlato po Tokiu osvojila tudi v Parizu. Olimpijska prvakinja v kombinaciji balvanskega in težavnostnega plezanja je tako še drugič premagala vso konkurenco, uspešno pa se je zoperstavila tudi težavam s prstom.
Po številnih prestavitvah, težavah in kazni je Toni Vodišek osvojil srebrno olimpijsko kolajno v razredu formula kite. Kot je povedal po zmagi, se je trdo delo, še posebej v zadnjih štirih letih, izplačalo.
Slovenske rokometaše do konca olimpijskega turnirja čakata še dve tekmi. Zvečer proti favorizirani Danski. Kar pa ne pomeni, da se Slovenci pred tekmo predajajo. Nasprotno, v izjavah pred polfinalom je razbrati pravo mero samozavesti.
Prva vožnja v finalu se Toniju Vodišku ni posrečila. Med štirimi finalisti v razredu formula kite je zasedel zadnje mesto. Zaradi pomanjkanja vetra se finalne vožnje nadaljujejo v petek, Vodišek pa ostaja v dobrem položaju. Poudarja, da je to privilegij, ki si ga je priboril s prejšnjimi nastopi.
Danes 86-letna Dawn Fraser je osvojila osem olimpijskih kolajn v plavanju. Kot prvi ženski ji je uspelo na treh zaporednih olimpijskih igrah osvojiti zlato odličje v isti disciplini.
Slovenska rokometna reprezentanca se je z vrhunsko predstavo in zmago proti Norveški (33 : 28) uvrstila v polfinale olimpijskega turnirja. Po tekmi so rokometaši izpostavljali dobro nadziranje poteka celotne tekme – izgubili so le dve žogi, skupaj pa storili sedem tehničnih napak – poudarili pa tudi, da so že od začetka verjeli v zmago.
Toni Vodišek se v četrtkov finale v jadralskem razredu formula kite podaja s prvega mesta. Ob trenutnih uvrstitvah ga do zlate olimpijske kolajne loči le še ena zmaga.
Odlično je svoje nastope v Parizu začela Janja Garnbret. Kot edina plezalka je v polfinalu dosegla vrhove vseh štirih balvanov. Po četrtkovem polfinalu v težavnosti bo znanih osem finalistk.
V obeh dosedanjih četrtfinalnih tekmah olimpijskih turnirjev sta Slovenijo premagala kasnejša prvaka. Rusija v Sydneyju, Danska v Riu. V sam vrh sodi tudi Norveška. A samozavest vliva tudi dejstvo, da se je zadnji dvoboj, januarja na evropskem prvenstvu v Berlinu, končal s slovensko zmago.
Šved Armand Duplantis je novi stari olimpijski prvak v skoku s palico. V Parizu je preskočil 6,25 metra in postavil svetovni rekord. To je njegov že deveti svetovni rekord. Šele pri tej višini se mu je primeril prvi neuspeli poskus na olimpijskem stadionu. Duplantis skok s palico trenira že od malih nog. Oba starša sta nekdanja atleta – oče skakalec s palico, mama sedmerobojka – in njegova trenerja.
Za Tonijem Vodiškom ni najbolj uspešen tekmovalni dan v formuli kite. Zaradi pomanjkanja vetra so tudi izpeljali samo eno regato. Vodišek ostaja v igri za medaljo, v skupnem seštevku je trenutno na drugem mestu.
Priti tako daleč s to generacijo je lepa zgodba, razmišlja kapetan odbojkarske reprezentance Tine Urnaut. Razočaranje je prisotno, dodaja, so pa s soigralci lahko ponosni, da so vztrajali do konca proti izjemno kakovostni in razpoloženi ekipi Poljske.
Da so se slovenske rokometašice uvrstile na olimpjiske igre v Parizu, so morale premagati številne prepreke, sprva tudi manko samozavesti. Že uvrstitev je izjemen uspeh, ponosne pa so tudi na prikazano, četudi jih bo še nekaj časa spremljal priokus zamujene priložnosti, ko so bile na tekmi proti Švedski blizu preboju v četrtfinale turnirja.
Slovensko štiričlansko moško reprezentanco na olimpijskih igrah Parizu v soboto čaka cestna dirka. Svoja razmišljanja in pričakovanja dan pred začetkom preizkušnje delijo vsi štirje reprezentanti: Matej Mohorič, Luka Mezgec, Jan Tratnik in Domen Novak.
Ameriška telovadka Simone Biles je v Tokio pred tremi leti prišla kot glavna favoritka za vsaj štiri zlate kolajne. Po težavah v finalu ekip je odpovedala večino nastopov, na gredi pa osvojila bron. V zadnjih letih je izpostavljala pomen duševnega zdravja. Zdaj se je zmagovito vrnila na olimpijski oder.
Teden dni mineva od otvoritve olimpijskih iger, ki ponujajo polne tribune, tradicionalne in nove športne panoge. Med tistimi, ki so se pozno priključile olimpijski družini, je odbojka na mivki. Predstavitev v Atlanti je navdušila, nadaljevanje pa je bilo spektakularno. Igrišča zavzemajo najbolj atraktivna mesta.
Neveljaven email naslov