Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tone Pridigar je upokojeni inženir gozdarstva, še posebej rad pa ima ptice
Tone Pridigar prihaja s Svetega Primoža na Pohorju. Narava je njegov drugi dom že od nekdaj. Pri izbiri poklica ni dosti okleval – odšel je na študij gozdarstva v Ljubljano in se po študiju tudi vrnil domov, v svojo naravo. Je velik ljubitelj in poznavalec ptic, udejstvuje se tudi kot lovec. Ker je njegov poklic pravzaprav kar način življenja, niti ne občuti, da je zdaj upokojenec.
Največjo zaslugo za to, da sem postal gozdar, ima zagotovo moj oče. Bil je prav tako gozdar in lovec in mi je zelo približal naravo. Bil je odličen poznavalec in opazovalec, čeprav kakšnih šol te smeri ni imel. Poleg tega pa smo živeli ob gozdu, ki je bil naše igrišče, naš drugi dom. Borovnice so rasle tako rekoč do našega praga. Takrat smo jih nabirali samo domačini, danes pride množica in v dveh dneh nimaš več česa nabirati.
Les je vzljubil tudi pri mizarju iz vasi. Pozimi so prišli do njega, vsi premraženi na toplo, tam pa je vse dišalo po lesu. Mizarska delavnica se mu je zdela prav idilična. Kljub temu se ni odločil za poklic mizarja, gozdarstvo se mu je zdelo privlačnejše. Pot ga je pozneje vodila po različnih službah.
Še posebej pa me je ves čas zanimal živalski svet oziroma razmerje med divjadjo in gozdom. Ko je nastal Zavod za gozdove, sem dobil službo na oddelku za gozdne živali in lovstvo. To delo mi je bilo res pisano na kožo, tam sem ostal do upokojitve.
Na ptice, ki so mu še posebej pri srcu, se je navezal že v otroštvu na poti v šolo, ko ga je ptičje petje ves čas spremljalo. Tudi pozimi dobro sliši posamezno petje. Po petju loči 130 vrst ptic.
V pokoj nisem šel težko, saj se moje življenje zdaj razlikuje le v tem, da ne hodim v službo, narava, ki jo imam tako rad, pa predstavlja še vedno največji del mojega življenja. Na primer ukvarjam se tudi s čebelami, smo pa tudi četrta generacija lovcev, smo bolj sonaravno usmerjeni.
893 epizod
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Tone Pridigar je upokojeni inženir gozdarstva, še posebej rad pa ima ptice
Tone Pridigar prihaja s Svetega Primoža na Pohorju. Narava je njegov drugi dom že od nekdaj. Pri izbiri poklica ni dosti okleval – odšel je na študij gozdarstva v Ljubljano in se po študiju tudi vrnil domov, v svojo naravo. Je velik ljubitelj in poznavalec ptic, udejstvuje se tudi kot lovec. Ker je njegov poklic pravzaprav kar način življenja, niti ne občuti, da je zdaj upokojenec.
Največjo zaslugo za to, da sem postal gozdar, ima zagotovo moj oče. Bil je prav tako gozdar in lovec in mi je zelo približal naravo. Bil je odličen poznavalec in opazovalec, čeprav kakšnih šol te smeri ni imel. Poleg tega pa smo živeli ob gozdu, ki je bil naše igrišče, naš drugi dom. Borovnice so rasle tako rekoč do našega praga. Takrat smo jih nabirali samo domačini, danes pride množica in v dveh dneh nimaš več česa nabirati.
Les je vzljubil tudi pri mizarju iz vasi. Pozimi so prišli do njega, vsi premraženi na toplo, tam pa je vse dišalo po lesu. Mizarska delavnica se mu je zdela prav idilična. Kljub temu se ni odločil za poklic mizarja, gozdarstvo se mu je zdelo privlačnejše. Pot ga je pozneje vodila po različnih službah.
Še posebej pa me je ves čas zanimal živalski svet oziroma razmerje med divjadjo in gozdom. Ko je nastal Zavod za gozdove, sem dobil službo na oddelku za gozdne živali in lovstvo. To delo mi je bilo res pisano na kožo, tam sem ostal do upokojitve.
Na ptice, ki so mu še posebej pri srcu, se je navezal že v otroštvu na poti v šolo, ko ga je ptičje petje ves čas spremljalo. Tudi pozimi dobro sliši posamezno petje. Po petju loči 130 vrst ptic.
V pokoj nisem šel težko, saj se moje življenje zdaj razlikuje le v tem, da ne hodim v službo, narava, ki jo imam tako rad, pa predstavlja še vedno največji del mojega življenja. Na primer ukvarjam se tudi s čebelami, smo pa tudi četrta generacija lovcev, smo bolj sonaravno usmerjeni.
Je specialistka gerontologije, socialna delavka, profesorica likovne umetnosti in slikarka. V svojem življenju se je znašla tudi v labirintu, v katerem je iskala najboljše možnosti bivanja in pomoči za mamo, ki je zbolela za demenco. Bila je kritična do sistemske ureditve pomoči za osebe z demenco, vendar ni obsedela križem rok, ampak je zasnovala program RESje, ki je z različnimi oblikami pomoči podpora bolnikom z demenco in njihovim svojcem. Napisala je več priročnikov. Njena zadnja knjiga je dopolnjena izdaja razprodane osebne pripovedi z naslovom Demenca, moja učiteljica.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Anton Žibert prihaja iz Zavratca pri Sevnici. Mladostna leta je preživel v gimnastični telovadnici, delovno dobo preživel v Nemčiji, v tretjem življenskem obdobju pa je našel novo veselje, za marsiokoga precej nenavadno – ukvarja se namreč z bodybuildingom. Prav zdaj se pripravlja na svetovno prvenstvo, ki bo 16. junija v Brežicah. O svojem življenju, ljubezni do gibanja, težkem obdobju po smrti žene, o treningih in življenju po vrnitvi iz Nemčije pripoveduje v tokratni oddaji.
Prof. dr. Vjekoslav Simčič, dr. vet. med., je svoje življenje posvetil psom in mačkam, saj se je kot eden prvih veterinarjev pri nas začel ukvarjati izključno z zdravljenjem le-teh. Na Veterinarski fakulteti se je zaposlil leta 1960 in kmalu prepoznal potrebo po ožjih usmeritvah veterinarske stroke. Dolga leta je bil tudi predstojnik Klinike za mesojede na veterinarski fakulteti in predsednik Kluba ljubiteljev psov jamarjev. Je velik ljubitelj jazbečarjev.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Kmalu po drugi svetovni vojni, pri sedemnajstih letih, je Moravče zamenjala s takrat precej bolj razvitimi Domžalami. Zdaj tam živi že skoraj sedem desetletij, a se je še vedno drži vzdevek "Moravška Mara". 86-letna Mara Vilar, ki jo je obiskala Andreja Čokl, je širni Sloveniji postala znana leta 2015, ko je s svojimi ljudskimi pevkami in humorjem navduševala v glasbenem resničnostnem šovu Slovenija ima talent. Vendar je njeno življenje že od nekdaj tesno povezano z glasbo, tudi v oddaji Storž ob 10.30 na Prvem boste slišali tako pesmi kot šale.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Prof. dr. Ljubu Marionu, dr. dent. med., je Zdravniška zbornica podelila Hipokratovo priznanje za izjemne dosežke, s katerimi je prispeval k ugledu slovenskega zdravstva in zobozdravstva. Za svoje izjemno aktivno in zavzeto delo na mnogih področjih je dobil tudi druga priznanja, Lavričevo priznanje Medicinske fakultete in Puhovo priznanje Republike Slovenije za prenos raziskovalnih dosežkov v prakso za oblikovanje estetskih cirkonijevih zatičkov.
Gospa ZORA BRIC živi v DEOS Centru starejših Notranje Gorice. na življenje v Domu se je hitro navadila, saj se zaveda vseh pozitivnih plati, ki jih dom ponuja stanovalcem. Kljub bolezni ostaja optimistična in pozitivna in prav to ji olajša vsakdan. “S preteklostjo se ne smemo obremenjevati, saj je ne moremo spremeniti,” pravi. “Živeti moramo za danes.”
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Gospa Angela Zrimšek je ena tistih ljudi, ki kljub vsemu težkemu, kar ji je prineslo življenje, živi sedanjost in zre v prihodnost z optimizmom in dobro voljo. Pravi, da mora nasprotovati kar nekaj kroničnim boleznim in da človek v starosti plačuje mladostne pregrehe. Zdaj je njen dom Dom starejših občanov Grosuplje, kjer se je nekako privadila vsakodnevnemu ritmu.
Gostja današnje oddaje Storž je upokojena učiteljica matematike in nekdanja ravnateljica osnovne šole »8 talcev« Logatec Metka Rupnik. Med učenci je veljala za strogo, a hkrati pravično učiteljico. Marsikdo ji je bil pozneje, ko je sedel v srednješolske klopi, hvaležen za matematično popotnico. Pravi, da je zelo zahtevna do sebe in do drugih. Verjame v vseživljenjski proces učenja, zato je po upokojitvi začela s projektom univerze za tretje življenjsko obdobje v Logatcu. Njena ljubezen so zdravilne rastline, rada hodi v hribe, pozimi teče na smučeh, držala bo pesti za slovenske olimpijce, v današnjo oddaja pa je prinesla tudi delček Prešernove pesniške zapuščine.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Če ste reden ali vsaj občasen poslušalec našega 1. programa, ste gotovo že slišali Tončko z Dolenjske. Tončka Bradač, če dodamo še njen priimek, bo prihodnje leto dopolnila 70 let. Redno kliče v naš jutranji Svetovalni servis, prav tako skoraj ni nedelje, ko se nam ne bi oglasila že pred šesto zjutraj. Ker smo zvesto poslušalko želeli bolje spoznati, jo je Andreja Čokl obiskala v Loški vasi pri Dolenjskih Toplicah, kjer z možem živi že več kot pol stoletja.
Neveljaven email naslov