Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tone Pridigar je upokojeni inženir gozdarstva, še posebej rad pa ima ptice
Tone Pridigar prihaja s Svetega Primoža na Pohorju. Narava je njegov drugi dom že od nekdaj. Pri izbiri poklica ni dosti okleval – odšel je na študij gozdarstva v Ljubljano in se po študiju tudi vrnil domov, v svojo naravo. Je velik ljubitelj in poznavalec ptic, udejstvuje se tudi kot lovec. Ker je njegov poklic pravzaprav kar način življenja, niti ne občuti, da je zdaj upokojenec.
Največjo zaslugo za to, da sem postal gozdar, ima zagotovo moj oče. Bil je prav tako gozdar in lovec in mi je zelo približal naravo. Bil je odličen poznavalec in opazovalec, čeprav kakšnih šol te smeri ni imel. Poleg tega pa smo živeli ob gozdu, ki je bil naše igrišče, naš drugi dom. Borovnice so rasle tako rekoč do našega praga. Takrat smo jih nabirali samo domačini, danes pride množica in v dveh dneh nimaš več česa nabirati.
Les je vzljubil tudi pri mizarju iz vasi. Pozimi so prišli do njega, vsi premraženi na toplo, tam pa je vse dišalo po lesu. Mizarska delavnica se mu je zdela prav idilična. Kljub temu se ni odločil za poklic mizarja, gozdarstvo se mu je zdelo privlačnejše. Pot ga je pozneje vodila po različnih službah.
Še posebej pa me je ves čas zanimal živalski svet oziroma razmerje med divjadjo in gozdom. Ko je nastal Zavod za gozdove, sem dobil službo na oddelku za gozdne živali in lovstvo. To delo mi je bilo res pisano na kožo, tam sem ostal do upokojitve.
Na ptice, ki so mu še posebej pri srcu, se je navezal že v otroštvu na poti v šolo, ko ga je ptičje petje ves čas spremljalo. Tudi pozimi dobro sliši posamezno petje. Po petju loči 130 vrst ptic.
V pokoj nisem šel težko, saj se moje življenje zdaj razlikuje le v tem, da ne hodim v službo, narava, ki jo imam tako rad, pa predstavlja še vedno največji del mojega življenja. Na primer ukvarjam se tudi s čebelami, smo pa tudi četrta generacija lovcev, smo bolj sonaravno usmerjeni.
893 epizod
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Tone Pridigar je upokojeni inženir gozdarstva, še posebej rad pa ima ptice
Tone Pridigar prihaja s Svetega Primoža na Pohorju. Narava je njegov drugi dom že od nekdaj. Pri izbiri poklica ni dosti okleval – odšel je na študij gozdarstva v Ljubljano in se po študiju tudi vrnil domov, v svojo naravo. Je velik ljubitelj in poznavalec ptic, udejstvuje se tudi kot lovec. Ker je njegov poklic pravzaprav kar način življenja, niti ne občuti, da je zdaj upokojenec.
Največjo zaslugo za to, da sem postal gozdar, ima zagotovo moj oče. Bil je prav tako gozdar in lovec in mi je zelo približal naravo. Bil je odličen poznavalec in opazovalec, čeprav kakšnih šol te smeri ni imel. Poleg tega pa smo živeli ob gozdu, ki je bil naše igrišče, naš drugi dom. Borovnice so rasle tako rekoč do našega praga. Takrat smo jih nabirali samo domačini, danes pride množica in v dveh dneh nimaš več česa nabirati.
Les je vzljubil tudi pri mizarju iz vasi. Pozimi so prišli do njega, vsi premraženi na toplo, tam pa je vse dišalo po lesu. Mizarska delavnica se mu je zdela prav idilična. Kljub temu se ni odločil za poklic mizarja, gozdarstvo se mu je zdelo privlačnejše. Pot ga je pozneje vodila po različnih službah.
Še posebej pa me je ves čas zanimal živalski svet oziroma razmerje med divjadjo in gozdom. Ko je nastal Zavod za gozdove, sem dobil službo na oddelku za gozdne živali in lovstvo. To delo mi je bilo res pisano na kožo, tam sem ostal do upokojitve.
Na ptice, ki so mu še posebej pri srcu, se je navezal že v otroštvu na poti v šolo, ko ga je ptičje petje ves čas spremljalo. Tudi pozimi dobro sliši posamezno petje. Po petju loči 130 vrst ptic.
V pokoj nisem šel težko, saj se moje življenje zdaj razlikuje le v tem, da ne hodim v službo, narava, ki jo imam tako rad, pa predstavlja še vedno največji del mojega življenja. Na primer ukvarjam se tudi s čebelami, smo pa tudi četrta generacija lovcev, smo bolj sonaravno usmerjeni.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Tovarištvo, medsebojna pomoč, delovanje v skromnih razmerah ? so spomini, ki jih iz časa druge svetovne vojne nosi v srcu partizanka, zdravnica in znanstvenica dr. Zora Konjajev. Rojena na Ptuju, izhaja iz rodu Stritarjev, glasbenikov in pisateljev, ves čas pa je živela v Ljubljani. Kot mlado študentko jo je ujela vojna, ki se ji je priključila. Delala je v partizanski bolnišnici Kanižarica, po osvoboditvi pa diplomirala, se specializirala za pediatrijo, doktorirala in življenje posvetila tudi profesuri in znanstvenemu raziskovanju. V tednu, ko slavimo 70 let svobode, sta z Lucijo Fatur začeli pogovor prav o svobodi. Kaj je pravzaprav svoboda?
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Ema Andoljšek se je upokojila pred 16-imi leti, a to še zdaleč ne pomeni, da je njeno življenje kaj bolj mirno ali manj aktivno kot takrat, ko je bila še zaposlena. Enkrat na teden poučuje nemški jezik na Univerzi za tretje življenjsko obdobje, prosti čas pa namenja potovanjem, kmetovanju in izdelovanju pravih malih umetnin v obliki zapletenih vezenin. Na njih upodablja člane svoje družine, znane motive slovenskih slikarjev, zadnje čase pa navdih išče v panorami, ki jo ponuja naše glavno mesto. Emo Andoljšek je na pogovor povabila Darja Pograjc.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Gospa Tončka Stanonik izhaja iz družine, kjer je klekljal že njen oče, saj prihaja iz Žirov. Klekljanje jo spremlja že vse življenje, kot slavistka pa je klekljanju posvetila kar nekaj knjig, pravijo ji kar klekljarska pisateljica. Poleg tega je objavljala tudi pravljice in kratke otroške zgodbe na takratnem Radiu Ljubljana in v revijalnem tisku. O življenju, prepletenem s knjigami in klekljanjem se je s Tončko Stanonik pogovarjala Lucija Fatur.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Gospa Anica Čandek že več kot dve leti biva v Domu starejših občanov Fužine, kjer dnevnih aktivnosti ne manjka. Dneve si tako krajša z risanjem, šivanjem in petjem, občasno pa se, skupaj z ostalimi stanovalci, odpravi tudi na kakšen izlet. V pogovoru z Juretom Čepinom je med drugim dejala, da ji je kljub nekaterim težkim trenutkom v preteklosti danes lepo in da se v mislih večkrat vrne v svoj rojstni kraj, Dobliče pri Črnomlju.
Gospa Anica Čandek že več kot dve leti biva v Domu starejših občanov Fužine, kjer dnevnih aktivnosti ne manjka. Dneve si tako krajša z risanjem, šivanjem in petjem, občasno pa se, skupaj z ostalimi stanovalci, odpravi tudi na kakšen izlet. V pogovoru z Juretom Čepinom je med drugim dejala, da ji je kljub nekaterim težkim trenutkom v preteklosti danes lepo in da se v mislih večkrat vrne v svoj rojstni kraj, Dobliče pri Črnomlju.
kjer se povežejo študentje AGRTF s starejšimi, gostje Ivan Korelc, Katarina Morelo in Meta Žgur
kjer se povežejo študentje AGRTF s starejšimi, gostje Ivan Korelc, Katarina Morelo in Meta Žgur
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Če ste kdaj kupovali čevlje v italijanski Gorici, potem poznate trgovine Kosič. Zdaj v njih dela že 3. generacija slovenske družine; tisti, ki je posel najbolj razvil in ga nato, tako kot je v navadi, prepustil svojim otrokom, je gospod Andrej Kosič. 82-letni upokojenec ima poleg smisla za čevlje in podjetništvo tudi umetniško žilico. Z njim se je pogovarjala Ana Skrt.
Oči svetovne javnosti bodo jutri, 12. februarja 2015, znova uprte v avstrijsko glavno mesto, saj bo tam potekal znameniti operni ples, že 58-i po vrsti. Za 5.150 plesnih gostov in poldrugi milijon televizijskih gledalcev bodo med drugim nastopili španski baritonist Carlos Alvarez, orkester Dunajske državne opere in debitanti salzburške plesne šole. V današnjem Storžu pa vašo pozornost, dragi poslušalci in poslušalke, usmerjamo k človeku, ki je tudi po navadi v središču pozornosti na dunajskem opernem plesu, a ne zaradi svojih plesnih talentov. Gradbeni podjetnik, oče, mož, samopromotor in član visokih krogov – vse to in še več se skriva za imenom Richard Lugner. Z njim sta se na Dunaju za oddajo Storž pogovarjali Nadia Petauer in Tina Lamovšek.
Gospa Ani Belina je mladostna gospa. Svoj dom v tretjem življenjskem obdobju je v Domu Danice Vogrinec v Mariboru, v enoti Tabor, našla že pred skoraj 25-imi leti. Njena sobica je kot njena energija – mladostna, v barvah, z mnogimi prisrčnimi dodatki, predvsem pa stene krasijo njeni izdelki. Dolgočasja gospa Ani zares ne pozna, v aktivnostih uživa prav vsak dan. Del popoldneva sta z njo preživela Lucija Fatur in Peter Močnik.
Darinka Kladnik je upokojena novinarka in avtorica ducata knjig. Njena prva je izšla že leta 1990, ustvarjala pa je že dosti prej, od radijskih iger do romanov, mnogi so obležali tudi v predalu. K pisanju jo spodbuja zlasti zanimanje za preteklost. Njena zadnja knjiga pa je nekoliko drugačna. Na papir je namreč prenesla domislice svoje vnukinje in dodala še domislice drugih predšolskih otrok, da bi se ne izgubile in pozabile. Z njo spodbuja vse, ki imajo radi otroke, še zlasti pa babice in dedke, k ustvarjanju in ohranjanju otroške dediščine. V tokratni oddaji Storž bo Darinka Kladnik spregovorila o knjigi, o otroški domišljiji ter o odnosih med starimi starši in vnuki. Z njo se je pogovarjal Peter Močnik.
Neveljaven email naslov