Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gospa Francka Mulej iz Radovljice je več kot tri desetletja živela na Hrvaškem, kjer se je ukvarjala tudi s turizmom. Zanimiva je njena pripoved, da je s prodajo čebule, vsako leto je namreč pridelala okrog deset ton čebule, uspela zgraditi hišo. Zdaj živi v domu starejših v Radovljici, v katerem je zelo dejavna, saj je predsednica sveta stanovalcev, na katerega lahko starejši naslavljajo svoje pripombe in težave.
Francka Mulej o življenju v Istri, mladosti v Radovljici in hotelu s petimi zvezdicami
Francka Mulej iz Radovljice ima zanimivo življenjsko zgodbo. Bila je nezakonski otrok, zato je bila prikrajšna za marsikaj. Tudi pri izbiri poklica se ni mogla odločati sama. Želela je postati računovodkinja, vendar se njena mama s tem ni strinjala. Pred 36 leti se je preselila na Hrvaško. Zaposlena je bila v počitniškem domu za otroke in invalide Pineta v Novigradu, zato si je tam želela ustvariti tudi dom.
“Hišo sem zgradila iz čebule. Najela sem zemljišče in gojila čebulo. Vsako leto sem je pridelala približno deset ton in jo potem prodala.”
Ukvarjala se je tudi s turizmom. Oddajala je apartmaje turistom iz Nemčije, Italije in Češke. Po razpadu Jugoslavije se je odločila za vrnitev v Radovljico.
“Lepše je na Gorenjskem, saj je bila Istra v času mrtve sezone brez življenja.”
Po nasvetu zdravnika se je po sicer uspešni operaciji odločila za selitev v dom. Izbrala je radovljiški dom starejših, saj ima v svoji bližini prijatelje in znance, ki jo pogosto obiskujejo. V domu je zelo dejavna, med drugim je predsednica sveta stanovalcev. Čeprav je na začetku težko sprejela novo okolje, pa zdaj zatrjuje:
“To ni dom, to je hotel s petimi zvezdicami!”
893 epizod
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Gospa Francka Mulej iz Radovljice je več kot tri desetletja živela na Hrvaškem, kjer se je ukvarjala tudi s turizmom. Zanimiva je njena pripoved, da je s prodajo čebule, vsako leto je namreč pridelala okrog deset ton čebule, uspela zgraditi hišo. Zdaj živi v domu starejših v Radovljici, v katerem je zelo dejavna, saj je predsednica sveta stanovalcev, na katerega lahko starejši naslavljajo svoje pripombe in težave.
Francka Mulej o življenju v Istri, mladosti v Radovljici in hotelu s petimi zvezdicami
Francka Mulej iz Radovljice ima zanimivo življenjsko zgodbo. Bila je nezakonski otrok, zato je bila prikrajšna za marsikaj. Tudi pri izbiri poklica se ni mogla odločati sama. Želela je postati računovodkinja, vendar se njena mama s tem ni strinjala. Pred 36 leti se je preselila na Hrvaško. Zaposlena je bila v počitniškem domu za otroke in invalide Pineta v Novigradu, zato si je tam želela ustvariti tudi dom.
“Hišo sem zgradila iz čebule. Najela sem zemljišče in gojila čebulo. Vsako leto sem je pridelala približno deset ton in jo potem prodala.”
Ukvarjala se je tudi s turizmom. Oddajala je apartmaje turistom iz Nemčije, Italije in Češke. Po razpadu Jugoslavije se je odločila za vrnitev v Radovljico.
“Lepše je na Gorenjskem, saj je bila Istra v času mrtve sezone brez življenja.”
Po nasvetu zdravnika se je po sicer uspešni operaciji odločila za selitev v dom. Izbrala je radovljiški dom starejših, saj ima v svoji bližini prijatelje in znance, ki jo pogosto obiskujejo. V domu je zelo dejavna, med drugim je predsednica sveta stanovalcev. Čeprav je na začetku težko sprejela novo okolje, pa zdaj zatrjuje:
“To ni dom, to je hotel s petimi zvezdicami!”
V tem Storžu se bomo z Janezom Mavričem podali v zbirateljske vode. Skrb za zgodovino ga spremlja že od mladih nog, intenzivneje pa se ji je posvetil po upokojitvi, ko je mizarski poklic zamenjal za zbirateljstvo. Ta nekoč prostočasna dejavnost, danes polno zaposluje njegovo življenje. Med drugim v Gornjem gradu skrbi za muzejsko zbirko tamkajšnjega krajevnega muzeja, v kateri je več kot 1.300 razglednic. Z Darjo Pograjc je spregovoril o svoji prvi veliki najdbi, o pogostih potovanjih na Češko in o težavah pri ohranjanju svoje zapuščine.
Nekoč so za očetovo rojstno hišo potekali Kekčevi dnevi. Preoblekla se je v teto Pehto, šla med otroke in začela pripovedovati zgodbe iz Črne Vope. Otroci so jo zelo lepo sprejeli, zato so jo učiteljice še večkrat povabile, da je odigrala teto Pehto. Tako je začela nastopati kot teta Pehta ter pripovedovati ljudske pravljice, vezane na izročilo njenega očeta in Josipa Vandota. Navkljub zavidljivi starosti - šteje jih namreč že 96, Marica Globočnik še danes z veseljem deli zgodbe ljudskega izročila ali pa jih črpa iz svojega življenja in iz zgodovine kraja. Leta 2002 je prejela odlikovanje Občine Kranjska Gora za življenjsko delo na kulturnem in etnološkem področju. Teto Pehto, kot jo še danes kličejo otroci in domačini, smo ob 80. obletnici planiških skokov obiskali tudi mi, pogovor, obogaten z melodijami njenih otroških pesmi in domače kranjskogorske govorice, pa lahko slišite v oddaji Storž, ob 11.15, na Prvem.
Nekoč so za očetovo rojstno hišo potekali Kekčevi dnevi. Preoblekla se je v teto Pehto, šla med otroke in začela pripovedovati zgodbe iz Črne Vope. Otroci so jo zelo lepo sprejeli, zato so jo učiteljice še večkrat povabile, da je odigrala teto Pehto. Tako je začela nastopati kot teta Pehta ter pripovedovati ljudske pravljice, vezane na izročilo njenega očeta in Josipa Vandota. Navkljub zavidljivi starosti - šteje jih namreč že 96, Marica Globočnik še danes z veseljem deli zgodbe ljudskega izročila ali pa jih črpa iz svojega življenja in iz zgodovine kraja. Leta 2002 je prejela odlikovanje Občine Kranjska Gora za življenjsko delo na kulturnem in etnološkem področju. Teto Pehto, kot jo še danes kličejo otroci in domačini, smo ob 80. obletnici planiških skokov obiskali tudi mi, pogovor, obogaten z melodijami njenih otroških pesmi in domače kranjskogorske govorice, pa lahko slišite v tokratni oddaji Storž.
Neveljaven email naslov