Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Alojza Paulina iz Ročevnice pri Tržiču, rojenega na Franckovi domačiji in gostilni v Srednji vasi pri Podbrezjah, poznajo predvsem tisti Slovenci, ki so študirali elektrotehniko ali fiziko. Prof. dr. Paulin je namreč na teh področjih tako pomembno ime, da ga najdete celo v nemški Wikipediji. Deloval je na Inštitutu Jožefa Stefana in znanih visokotehnoloških inštitutih v Nemčiji in Švici, ob vrnitvi v Slovenijo pa je kot profesor svoje znanje delil s študenti elektrotehnike na mariborski univerzi. Kot zaslužni profesor je v pokoj odšel pred 22 leti, a je še vedno v stiku s svojo stroko in vestno spremlja znanstvene dosežke po vsem svetu. V pogovoru z Andrejo Čokl se je Alojz Paulin spominjal predvsem svojih šolskih in študentskih let.
Prof. dr. Alojz Paulin je eden tistih Slovencev, ki jih najdete tudi v nemških enciklopedijah
Alojza Paulina iz Ročevnice pri Tržiču, rojenega na Franckovi domačiji in gostilni v Srednji vasi pri Podbrezjah, poznajo predvsem tisti Slovenci, ki so študirali elektrotehniko ali fiziko. Prof. dr. Paulin je namreč na teh področjih tako pomembno ime, da ga najdete celo v nemški Wikipediji. Deloval je na Inštitutu Jožefa Stefana in znanih visokotehnoloških inštitutih v Nemčiji in Švici, ob vrnitvi v Slovenijo pa je kot profesor svoje znanje delil s študenti elektrotehnike na mariborski univerzi. Kot zaslužni profesor je v pokoj odšel pred 22 leti, a je še vedno v stiku s svojo stroko in vestno spremlja znanstvene dosežke po vsem svetu. V pogovoru se rad spomni predvsem svojih šolskih in študijskih let.
“Med vojno je bilo vse čudno … Pred vojno sem delal prvo gimnazijo v Ljubljani, na Vegovi … Potem so padle meje in sem moral pod Nemčijo še enkrat isto gimnazijo obiskovati, samo da bi se naučil nemško …”
Po obiskovanju kar treh različnih gimnazij, poleg ljubljanske in kranjske še celovške, se je vpisal na študij elektrotehnike, čeprav je bila njegova prihodnost začrtana drugače. Starši so pričakovali, da bo prevzel kmetijo in očetov konjiček, gojenje eksotičnih ptic.
“Jaz bi moral takrat posestvo prevzeti, pod pogojem, da ne grem študirat, ampak ostanem kmet. Ampak sem kot 17-letni fant začel jokati in oče je rekel, naj pa grem študirat.”
Bil je uspešen študent, med drugim je sodeloval tudi z inženirjem Osano, ki velja za očeta slovenskega radia. Po dolgoletnem delu v takrat vodilnih tehnoloških inštitutih v tujini je začel predavati v Mariboru. Kljub temu, da je elektrotehnik in fizik, pa ne mara prav vseh tehničnih inovacij zadnjega stoletja.
“Jaz televizije nimam. To sem se odločil 52. leta, ko smo v Angliji, kjer sem bil na praksi, vsak večer v televizijo “zijali”. Sem si rekel, te kište pa nikoli k hiši. In je nimam. Radio pa redno poslušam, tudi ob postelji ga imam.”
893 epizod
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Alojza Paulina iz Ročevnice pri Tržiču, rojenega na Franckovi domačiji in gostilni v Srednji vasi pri Podbrezjah, poznajo predvsem tisti Slovenci, ki so študirali elektrotehniko ali fiziko. Prof. dr. Paulin je namreč na teh področjih tako pomembno ime, da ga najdete celo v nemški Wikipediji. Deloval je na Inštitutu Jožefa Stefana in znanih visokotehnoloških inštitutih v Nemčiji in Švici, ob vrnitvi v Slovenijo pa je kot profesor svoje znanje delil s študenti elektrotehnike na mariborski univerzi. Kot zaslužni profesor je v pokoj odšel pred 22 leti, a je še vedno v stiku s svojo stroko in vestno spremlja znanstvene dosežke po vsem svetu. V pogovoru z Andrejo Čokl se je Alojz Paulin spominjal predvsem svojih šolskih in študentskih let.
Prof. dr. Alojz Paulin je eden tistih Slovencev, ki jih najdete tudi v nemških enciklopedijah
Alojza Paulina iz Ročevnice pri Tržiču, rojenega na Franckovi domačiji in gostilni v Srednji vasi pri Podbrezjah, poznajo predvsem tisti Slovenci, ki so študirali elektrotehniko ali fiziko. Prof. dr. Paulin je namreč na teh področjih tako pomembno ime, da ga najdete celo v nemški Wikipediji. Deloval je na Inštitutu Jožefa Stefana in znanih visokotehnoloških inštitutih v Nemčiji in Švici, ob vrnitvi v Slovenijo pa je kot profesor svoje znanje delil s študenti elektrotehnike na mariborski univerzi. Kot zaslužni profesor je v pokoj odšel pred 22 leti, a je še vedno v stiku s svojo stroko in vestno spremlja znanstvene dosežke po vsem svetu. V pogovoru se rad spomni predvsem svojih šolskih in študijskih let.
“Med vojno je bilo vse čudno … Pred vojno sem delal prvo gimnazijo v Ljubljani, na Vegovi … Potem so padle meje in sem moral pod Nemčijo še enkrat isto gimnazijo obiskovati, samo da bi se naučil nemško …”
Po obiskovanju kar treh različnih gimnazij, poleg ljubljanske in kranjske še celovške, se je vpisal na študij elektrotehnike, čeprav je bila njegova prihodnost začrtana drugače. Starši so pričakovali, da bo prevzel kmetijo in očetov konjiček, gojenje eksotičnih ptic.
“Jaz bi moral takrat posestvo prevzeti, pod pogojem, da ne grem študirat, ampak ostanem kmet. Ampak sem kot 17-letni fant začel jokati in oče je rekel, naj pa grem študirat.”
Bil je uspešen študent, med drugim je sodeloval tudi z inženirjem Osano, ki velja za očeta slovenskega radia. Po dolgoletnem delu v takrat vodilnih tehnoloških inštitutih v tujini je začel predavati v Mariboru. Kljub temu, da je elektrotehnik in fizik, pa ne mara prav vseh tehničnih inovacij zadnjega stoletja.
“Jaz televizije nimam. To sem se odločil 52. leta, ko smo v Angliji, kjer sem bil na praksi, vsak večer v televizijo “zijali”. Sem si rekel, te kište pa nikoli k hiši. In je nimam. Radio pa redno poslušam, tudi ob postelji ga imam.”
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Da je ohranjanje možganske vitalnosti pomembno, se vedno bolj zavedamo. Starejši se zato ukvarjajo z mnogimi dejavnostmi in prav v Domovih starejših je teh možnosti še posebej veliko. V enoti Kolezija Doma starejših občanov Ljubljana Vič Rudnik se že lepo število let stanovalci srečujejo na študijski skupini “Pogovori o umetnosti in ohranjanje možganske vitalnosti”, ki jo zavzeto vodi mentorica, prostovoljka, gospa Olga Paulič. V teh prazničnih dneh pa so nam stanovalci pričarali tudi nekaj decembrskega vzdušja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Mira Iskrač iz Celja je svoje življenje posvetila prostovoljnemu delu v različnih nevladnih organizacijah in društvih: pri Rdečem križu, telefonu SOS - klic v duševni stiski, sodelovala je kot prostovoljka pri projektu "Živeti z demenco", izobražuje prostovoljce pri programu Starejši za starejše, zaznamovalo pa jo je tudi 18 let prostovoljnega dela pri Hospicu. Mira Iskrač bo današnja gostja oddaje Storž. Z njo se je pogovarjala Petra Medved.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Naš tokratni gost bo Jani Bele, alpinist, alpinistični inštruktor in gorski reševalec ter avtor nove knjige Nevarno proti vrhovom. Kot izkušen gorski reševalec, ki se je srečeval tudi z najbolj zahtevnimi reševanji in zgodbami ponesrečenih, je napisal knjigo, ki kot priročnik povezuje zgodbe ljudi. Ti so sami doživeli nesrečo v gorah ali bili blizu nje. Obenem pa so ljubitelji gora dobili priročnik, ki skozi pripovedi opozarja na pasti gibanja v gorah.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Vsak starostnik si želi ostati v domačem okolju čim dlje, če mu le to dopušča zdravje. Vendar pa zdravstvene težave niso edini razlog zaradi katerega se starostniki preselijo v enega od domov za starejše občane. Pogosto je razlog za preselitev tudi osamljenost. O tem bodo v četrtkovi oddaji Storž ob 10.30 na Prvem programu pripovedovale stanovalke Doma starejših občanov Novo mesto: Gabrijela Berus, Majda Henigman, Heda Prepeluh in Anica Zupan.
Oddaja Storž nas bo danes popeljala na Obalo, natančneje v Center za starejše občane Lucija. Od tam so namreč naše tokratne sogovornice: 89-letna upokojenka Ada Ograjšek, 74-letna upokojenka Marica Macura in delovna terapevtka v Centru Tedeja Rebula Šorgo. Darji Pograjc so razložile, kako teče življenje v Centru in kako se pripravljajo na največji športni dogodek leta – Senior mini olimpijado 2017. Oddaja Storž ob 10:30!
Neveljaven email naslov