Alojza Paulina iz Ročevnice pri Tržiču, rojenega na Franckovi domačiji in gostilni v Srednji vasi pri Podbrezjah, poznajo predvsem tisti Slovenci, ki so študirali elektrotehniko ali fiziko. Prof. dr. Paulin je namreč na teh področjih tako pomembno ime, da ga najdete celo v nemški Wikipediji. Deloval je na Inštitutu Jožefa Stefana in znanih visokotehnoloških inštitutih v Nemčiji in Švici, ob vrnitvi v Slovenijo pa je kot profesor svoje znanje delil s študenti elektrotehnike na mariborski univerzi. Kot zaslužni profesor je v pokoj odšel pred 22 leti, a je še vedno v stiku s svojo stroko in vestno spremlja znanstvene dosežke po vsem svetu. V pogovoru z Andrejo Čokl se je Alojz Paulin spominjal predvsem svojih šolskih in študentskih let.

Prof. dr. Alojz Paulin je eden tistih Slovencev, ki jih najdete tudi v nemških enciklopedijah

Alojza Paulina iz Ročevnice pri Tržiču, rojenega na Franckovi domačiji in gostilni v Srednji vasi pri Podbrezjah, poznajo predvsem tisti Slovenci, ki so študirali elektrotehniko ali fiziko. Prof. dr. Paulin je namreč na teh področjih tako pomembno ime, da ga najdete celo v nemški Wikipediji. Deloval je na Inštitutu Jožefa Stefana in znanih visokotehnoloških inštitutih v Nemčiji in Švici, ob vrnitvi v Slovenijo pa je kot profesor svoje znanje delil s študenti elektrotehnike na mariborski univerzi. Kot zaslužni profesor je v pokoj odšel pred 22 leti, a je še vedno v stiku s svojo stroko in vestno spremlja znanstvene dosežke po vsem svetu. V pogovoru se rad spomni predvsem svojih šolskih in študijskih let.

“Med vojno je bilo vse čudno … Pred vojno sem delal prvo gimnazijo v Ljubljani, na Vegovi … Potem so padle meje in sem moral pod Nemčijo še enkrat isto gimnazijo obiskovati, samo da bi se naučil nemško …”

Po obiskovanju kar treh različnih gimnazij, poleg ljubljanske in kranjske še celovške, se je vpisal na študij elektrotehnike, čeprav je bila njegova prihodnost začrtana drugače. Starši so pričakovali, da bo prevzel kmetijo in očetov konjiček, gojenje eksotičnih ptic.

“Jaz bi moral takrat posestvo prevzeti, pod pogojem, da ne grem študirat, ampak ostanem kmet. Ampak sem kot 17-letni fant začel jokati in oče je rekel, naj pa grem študirat.”

Bil je uspešen študent, med drugim je sodeloval tudi z inženirjem Osano, ki velja za očeta slovenskega radia. Po dolgoletnem delu v takrat vodilnih tehnoloških inštitutih v tujini je začel predavati v Mariboru. Kljub temu, da je elektrotehnik in fizik, pa ne mara prav vseh tehničnih inovacij zadnjega stoletja.

“Jaz televizije nimam. To sem se odločil 52. leta, ko smo v Angliji, kjer sem bil na praksi, vsak večer v televizijo “zijali”. Sem si rekel, te kište pa nikoli k hiši. In je nimam. Radio pa redno poslušam, tudi ob postelji ga imam.”