Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ida Kordež še danes sanja o delu z učenci
Ido Kordež je sredi življenja, polnega radosti in načrtov, presenetila možganska kap. “Težko si predstavljamo, kako hitro se lahko to zgodi,” pravi. Zato je morala v dom, o čemer prej nikoli ni veliko razmišljala. Od prihoda mineva eno leto.
Ko mi je zdravnik povedal za diagnozo, je kar nisem hotela slišati. Iz bolnišnice so potem iskali mesto zame v kakšnem domu. Na mojo veliko srečo se je našlo mesto prav v tem Koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu, saj sem že prej razmišljala o bivanju tukaj, če bi kdaj morala v dom. Imam enoposteljno sobo, družbo imam sicer rada, imam pa rada tudi samoto in mir. Z leti se človek vse težje prilagaja.
Gospa Ida ne more pozabiti prisrčnega sprejema in prav zato se je na življenje v domu hitro navadila.
Tukaj ima vsak stanovalec svojo ključno osebo, enega od zaposlenih, s katerim se redno druži, pogovarja in podobno. Moja ključna oseba je vodja tega doma, gospa Marjana Kamnik. Ideja ključnih oseb je zares lepa.
Z nostalgijo se spominja let, ki jih je preživela v razredu kot učiteljica angleščine.
Če se nečesa lotim, se lotim temeljito. Tako sem tudi prvič stopila v razred, bila sem mlada in nekateri so bili skeptični. Učenja angleščine sem se lotila nekoliko drugače, mize sem postavila v krog. Učenec mora v eni uri petkrat spregovoriti v tujem jeziku, zato sem svoje učence zelo motivirala za sodelovanje. Še danes včasih sanjam, kako bi otrokom razložila določeno snov. Mislim, da ni nič narobe, če je tuji jezik zdaj že v prvi triadi. Je pa treba prilagoditi učenje, da je zanimivo za najmlajše.
Ob prihodu v dom jo je seveda skrbelo, kako se bo prilagodila, ker pa je komunikativna, ni imela težav.
Včasih se sicer počutim tesnobno, razmišljam, kako bom zmogla, ker kljub 42 letom delovne dobe ne vem, ali si bom v prihodnje še lahko privoščila enoposteljno sobo v domu. Take stvari pa me kljub lepemu bivanju v domu občasno skrbijo.
886 epizod
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Ida Kordež še danes sanja o delu z učenci
Ido Kordež je sredi življenja, polnega radosti in načrtov, presenetila možganska kap. “Težko si predstavljamo, kako hitro se lahko to zgodi,” pravi. Zato je morala v dom, o čemer prej nikoli ni veliko razmišljala. Od prihoda mineva eno leto.
Ko mi je zdravnik povedal za diagnozo, je kar nisem hotela slišati. Iz bolnišnice so potem iskali mesto zame v kakšnem domu. Na mojo veliko srečo se je našlo mesto prav v tem Koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu, saj sem že prej razmišljala o bivanju tukaj, če bi kdaj morala v dom. Imam enoposteljno sobo, družbo imam sicer rada, imam pa rada tudi samoto in mir. Z leti se človek vse težje prilagaja.
Gospa Ida ne more pozabiti prisrčnega sprejema in prav zato se je na življenje v domu hitro navadila.
Tukaj ima vsak stanovalec svojo ključno osebo, enega od zaposlenih, s katerim se redno druži, pogovarja in podobno. Moja ključna oseba je vodja tega doma, gospa Marjana Kamnik. Ideja ključnih oseb je zares lepa.
Z nostalgijo se spominja let, ki jih je preživela v razredu kot učiteljica angleščine.
Če se nečesa lotim, se lotim temeljito. Tako sem tudi prvič stopila v razred, bila sem mlada in nekateri so bili skeptični. Učenja angleščine sem se lotila nekoliko drugače, mize sem postavila v krog. Učenec mora v eni uri petkrat spregovoriti v tujem jeziku, zato sem svoje učence zelo motivirala za sodelovanje. Še danes včasih sanjam, kako bi otrokom razložila določeno snov. Mislim, da ni nič narobe, če je tuji jezik zdaj že v prvi triadi. Je pa treba prilagoditi učenje, da je zanimivo za najmlajše.
Ob prihodu v dom jo je seveda skrbelo, kako se bo prilagodila, ker pa je komunikativna, ni imela težav.
Včasih se sicer počutim tesnobno, razmišljam, kako bom zmogla, ker kljub 42 letom delovne dobe ne vem, ali si bom v prihodnje še lahko privoščila enoposteljno sobo v domu. Take stvari pa me kljub lepemu bivanju v domu občasno skrbijo.
Natečaj Mestne knjižnice Ljubljana Zgodbe mojega kraja: Spomini na šolske dni smo v naši oddaji že spoznali, predstavili smo prve tri nagrajenke lanskega natečaja. Tokrat je z nami v studiu gospod Peter Bergant, ki se je s svojo zgodbo Kodeljevo moje mladosti uvrstil med deset najboljših.
Gospoda Ernesta Kobolta smo v naši oddaji že spoznali. Kot upokojeni lektor in redaktor je velik ljubitelj slovenskega jezika. Povedal nam je, da se je hitro vključil v vsakodnevno življenje v Koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu, kako pa si zapolni dneve, je povedal Luciji Fatur. Dotaknila pa sta se še ene zanimive teme – prilagajanju sostanovalcem v domu.
Da je bivanje v domu starejših prijetno, pripoveduje tudi naša današnja sogovornica. Gospa Ljudmila Javornik je v Koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu tretje leto, če želi, si najde družbo, ali pa ob pogledu skozi okno obuja spomine, ki se jih je pri njenih letih nabralo že precej. Luciji Fatur je najprej povedala, da se je za odhod v dom odločila sama.
Oddaja STORŽ – Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja – odkriva številne plasti življenja v zreli dobi, od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva do dejavnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve in medgeneracijskega sodelovanja ter rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. STORŽ sicer pripoveduje o starejših, namenjen pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ – Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja – odkriva številne plasti življenja v zreli dobi, od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, dejavnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve in medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. STORŽ sicer pripoveduje o starejših, namenjen pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Gospo Mirjano Borčič so podobe filmskega platna osvojile za vse življenje. Danes, ko šteje dobrih 96 let, še vedno z žarom v očeh pripoveduje o srečanju s filmom, z umetniki, režiserji. Diplomirala je iz ruščine in srbohrvaščine, kot vodja filmske vzgoje pa je v Pionirskem domu vzpostavila nove temelje sodobne filmske pedagogike, razvijala je otroško in mladinsko ustvarjalnost. Delovala je v sosvetu za film Zveze kulturnih organizacij Slovenije, v Zvezi prijateljev mladine Slovenije, Republiški komisiji za film, sekciji kritikov in publicistov pri Društvu slovenskih filmskih delavcev, Unescu, v mednarodnih povezavah slovenske in tuje ustvarjalnosti, Deseti muzi, Filmskih pogovorih ob kavi po projekcijah filmov za seniorje v ljubljanskem Kinodvoru. Poleg številnih zapisov je pred osmimi leti objavila knjigo Odstiranje pogleda: Spomini, izkušnje, spoznanja. Gospa Mirjana Borčič je v pogovoru z Lucijo Fatur odstrla le majhen drobec iz svojega bogatega filmskega življenja, leta pa je ne ovirajo, da ne bi bila še vedno dejavna.
Gospoda Rajka Rekanoviča vsi kličejo kar Ramo. Ima pestro življenjsko zgodbo, ki jo je rad podelil z nami, prav tako kot rad podeli naokrog tudi svojo dobro voljo. Loti se veliko dejavnosti, saj je prav zato tudi prišel v Dom upokojencev Domžale, da mu ne bo dolgčas in da bo v družbi svoje generacije, kot je povedal Luciji Fatur v pogovoru prav ob koncu lanskega leta in dodal, da je v domu šele kratek čas. .
Dom upokojencev Domžale je zadnja leta dom gospe Ivane Koželj. Čeprav jo vse življenje spremlja bolezen, ni bila nikoli črnogleda, ves čas je v prihodnost zrla z optimizmom in še danes je tako. V pogovoru z Lucijo Fatur je gospa Ivana Koželj najprej povedala, kako to, da je prav v tem domu v Domžalah.
V Koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu nas vedno radi sprejmejo. Kako so preživeli zadnji dve leti, smo v pogovorih s stanovalci že slišali, kot povsod, je bilo tudi pri njih potrebne veliko energije, dobre volje in iznajdljivosti. Danes bo naš sogovornik gospod Adolf Čas. Pravi, da komaj ve za korono, zakaj, pa boste izvedeli v naslednjih minutah.
Sam pravi, da je njegova življenjska pot sestavljena iz dveh obdobij: mladostnega, v katerem je imel prednost nogomet, in drugega, poslovnega, zdaj že več kot petdeset let posvečenega vinu. Bil je prvi lastnik zasebnega podjetja na Slovenskem v Jugoslaviji, ki se ukvarja s pridelavo penine po klasični metodi. Uradno se je upokojil prvega dne novega tisočletja, a še vedno ostal dejaven. Toliko, da mu je pred kratkim s skupino sodelavcev prvič uspelo pridelati penino brez žvepla. Pred dnevi je praznoval enainosemdeseti rojstni dan. Magistra agronomije, enologa in vrhunskega vinarja Janeza Isteniča smo povabili v zadnjo letošnjo oddajo Storž. Z njim se bo pogovarjal Marko Rozman.
Knjige, ročna dela in druženje so dejavnosti, ki gospe Kristini Ivančič zapolnjujejo dneve v Domu upokojencev Domžale. Pravi, da se človek nehote spominja preteklosti, a življenje gre naprej. Z Lucijo Fatur sta se pogovarjali tudi o mladosti, zaznamovani z boleznijo, pa o prijetnih službenih letih in o iztekajočem se letu.
Gospa Olga Andjelkovič ima, kot prava upokojenka, zapolnjene prav vse dneve. S čim vse se ukvarja, boste izvedeli v naslednjih minutah, med drugim se lahko pohvali tudi z letošnjo tretjo nagrado na natečaju Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije z naslovom Zgodbe mojega kraja – Spomini na šolske dni. Zbirali so kratke, resnične zgodbe, natečaj je bil namenjen starejšim od 60 let. Lucija Fatur je gospo Olgo Andjelković obiskala prav na dan, ko je prvič to zimo močno snežilo.
Gospo Majo Gregorič smo v naši oddaji že spoznali, živi v Koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu. Vedno pripravljena na pogovor, predvsem pa optimistična, je prijetna sogovornica in tako sta tudi tokrat z Lucijo Fatur nekako zaokrožili leto, ki se izteka.
"Zgodbe mojega kraja - spomini na šolske dni" je nosil naslov natečaj za najboljšo zgodbo Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije in vabil k sodelovanju starejše od 60 let. Zgodbe so zbirali čez poletje, najboljših deset pa nagradili. Prvonagrajenko smo v naši oddaji že spoznali, danes pa je Lucija Fatur v studio povabila gospo Tatjano Valetič, dobitnico druge nagrade.
Najprej je zapisovala veselo-žalostne zgodbe iz otroštva in mladosti, hudomušne prigode o ljudeh in krajih Poljanske doline, pregovore in modrosti. Zapisanega gradiva je bilo vse več in po treh letih je njena knjiga "na svitlo dana". Veseli se odzivov. Marica Mrak, 82-letna nekdanja učiteljica osnovnošolcev v Poljanski dolini, je polna energije, optimizma in znanja, ki ga vsak dan nadgrajuje in dopolnjuje z reševanjem križank in ugank, tudi na računalniku.
Našo današnjo sogovornico v oddaji Storž, gospo Frančiško Novak, kličejo Francka. Zadnji dve leti preživlja v Koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu, dneve si zapolni za različnimi dejavnostmi, v spomin se ji prikradejo leta njenega življenja. Lucija Fatur in Francka Novak sta pogovor začeli pri najbolj aktualni temi zadnjih dveh let, pri covidu 19, za katerim je zbolela tudi gospa Francka.
V Sloveniji živi le nekaj oseb, ki se približujejo 110. letu starosti ali pa so ga že dopolnile. Med njimi je tudi Julijana Zakrajšek iz vasice Podulaka pri Velikih Laščah, ki je konec oktobra praznovala 109 let življenja. Za svojo starost je še povsem čila in zdrava, brez očal redno plete, rada tudi bere, precej opravil po hiši še vedno postori sama, seveda pa ji na pomoč z veseljem priskočijo njeni pra ter pra-pra nečaki in nečakinje. Jemlje le nekaj zdravil, kakršna morajo tudi pol stoletja mlajši od nje, veliko se smeje, po hiši še vedno hodi brez bergel ali palice, no, ja, ima sicer slušni aparat, le sem ter tja pa jo na njena leta spomni blaga bolečina v kolenu. Gospo Julijano Zakrajšek je na njenem domu obiskal Marko Škrlj.
S projektom "Zapišimo spomine" želi Zavod Dobra pot okrepiti vključenost starejših v družbo ter z njihovimi zgodbami povezati mlajšo in starejšo generacijo. Namen projekta je tudi prenos znanja in izkušenj na mlajše ter ohranjanje ustnega izročila. Projekt predstavljata Nava Vardjan in Sitka Tepeh.
Oddaja STORŽ – Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja – odkriva številne plasti življenja v zreli dobi, od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, dejavnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve in medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. STORŽ sicer pripoveduje o starejših, namenjen pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Neveljaven email naslov