Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vsakemu članu z nekoliko daljšim stažem v katerem koli pihalnem orkestru v Sloveniji je ime Janko Škrajnar zagotovo znano, danes pa boste dolgoletnega glasbenika iz Ljutomera spoznali tudi drugi. Ravno jutri bo spet stal na čelu pihalnega orkestra Muzika iz Križevcev pri Ljutomeru, ki je ob dnevu žena pripravil samostojni koncert, minuli konec tedna se je kot ambasador veteranskih godb Slovenije trudil na intenzivnih vajah. Ljubezen do glasbe, s katero se gospod Janko Škrajnar ukvarja že vse svoje življenje, mu je prinesla tudi mnoga priznanja in nagrade, a kot pripoveduje, je letošnji Miklošičev nagrajenec v občini Ljutomer, glasbi predan zlasti zaradi njene univerzalnosti in energije, ko jo ta prinaša v njegovo in življenja ljudi, s katerimi se rad druži.
Janko Škrajnar pravi, da ima glasba posebno energijo
Vsakemu članu z nekoliko daljšim stažem v katerem koli pihalnem orkestru v Sloveniji je ime Janko Škrajnar zagotovo znano, zdaj pa boste dolgoletnega glasbenika iz Ljutomera spoznali tudi drugi. 8. marca bo spet stal na čelu pihalnega orkestra Muzika iz Križevcev pri Ljutomeru, ki je ob dnevu žena pripravil samostojni koncert, minuli konec tedna se je kot ambasador veteranskih godb Slovenije trudil na intenzivnih vajah. Ljubezen do glasbe, s katero se gospod Janko Škrajnar ukvarja že vse svoje življenje, mu je prinesla tudi mnoga priznanja in nagrade, a kot pripoveduje, je glasbi predan zlasti zaradi njene univerzalnosti in energije, ko jo ta prinaša v njegovo in življenja ljudi, s katerimi se rad druži.
Igram več instrumentov. Harmoniko sem v glasbeni šoli začel igrati leta 1947, lahko rečem, da sem note poznal prej kot črke. Leta 1955 pa sem že igral klarinet pri takratni ljutomerski pihalni godbi.
V Ljutomeru je sicer veliko zanimanja za glasbo. Že leta 1922 so imeli godbo, pet kasneje glasbeno šolo.
Tukaj je glasba nekako tradicija, lahko rećem iz roda v rod. Igra eden, pa drugi, potem se jih pa v eni družini nekaj nabere. Tudi v naši družini smo igrali vsi štirje otroci. Nikoli pa skupaj, ker so med nami prevelike starostne razlike.
Gospod Janko je dobitnik zlate medalje Bojana Adamiča, nosilec bronaste, srebrne in zlate jubilejne Gallusove značke, letos pa je prejel Miklošičevo nagrado v občini Ljutomer.
Čeprav sem se najprej branil nagrad, pa sem vendarle vesel, da se po toliko letih, ko igraš, spomnijo nate. Glasbo imam rad, zato je lepo dobiti tudi nagrado.
893 epizod
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Vsakemu članu z nekoliko daljšim stažem v katerem koli pihalnem orkestru v Sloveniji je ime Janko Škrajnar zagotovo znano, danes pa boste dolgoletnega glasbenika iz Ljutomera spoznali tudi drugi. Ravno jutri bo spet stal na čelu pihalnega orkestra Muzika iz Križevcev pri Ljutomeru, ki je ob dnevu žena pripravil samostojni koncert, minuli konec tedna se je kot ambasador veteranskih godb Slovenije trudil na intenzivnih vajah. Ljubezen do glasbe, s katero se gospod Janko Škrajnar ukvarja že vse svoje življenje, mu je prinesla tudi mnoga priznanja in nagrade, a kot pripoveduje, je letošnji Miklošičev nagrajenec v občini Ljutomer, glasbi predan zlasti zaradi njene univerzalnosti in energije, ko jo ta prinaša v njegovo in življenja ljudi, s katerimi se rad druži.
Janko Škrajnar pravi, da ima glasba posebno energijo
Vsakemu članu z nekoliko daljšim stažem v katerem koli pihalnem orkestru v Sloveniji je ime Janko Škrajnar zagotovo znano, zdaj pa boste dolgoletnega glasbenika iz Ljutomera spoznali tudi drugi. 8. marca bo spet stal na čelu pihalnega orkestra Muzika iz Križevcev pri Ljutomeru, ki je ob dnevu žena pripravil samostojni koncert, minuli konec tedna se je kot ambasador veteranskih godb Slovenije trudil na intenzivnih vajah. Ljubezen do glasbe, s katero se gospod Janko Škrajnar ukvarja že vse svoje življenje, mu je prinesla tudi mnoga priznanja in nagrade, a kot pripoveduje, je glasbi predan zlasti zaradi njene univerzalnosti in energije, ko jo ta prinaša v njegovo in življenja ljudi, s katerimi se rad druži.
Igram več instrumentov. Harmoniko sem v glasbeni šoli začel igrati leta 1947, lahko rečem, da sem note poznal prej kot črke. Leta 1955 pa sem že igral klarinet pri takratni ljutomerski pihalni godbi.
V Ljutomeru je sicer veliko zanimanja za glasbo. Že leta 1922 so imeli godbo, pet kasneje glasbeno šolo.
Tukaj je glasba nekako tradicija, lahko rećem iz roda v rod. Igra eden, pa drugi, potem se jih pa v eni družini nekaj nabere. Tudi v naši družini smo igrali vsi štirje otroci. Nikoli pa skupaj, ker so med nami prevelike starostne razlike.
Gospod Janko je dobitnik zlate medalje Bojana Adamiča, nosilec bronaste, srebrne in zlate jubilejne Gallusove značke, letos pa je prejel Miklošičevo nagrado v občini Ljutomer.
Čeprav sem se najprej branil nagrad, pa sem vendarle vesel, da se po toliko letih, ko igraš, spomnijo nate. Glasbo imam rad, zato je lepo dobiti tudi nagrado.
Univerza za tretje življenjsko obdobje že vse od leta 1984 ponuja najrazličnejše programe izobraževanja po vsej Sloveniji. Jesen je spet čas za nove vpise, zato bomo v tokratni oddaji predstavili nekatere programe, predstavili nov program za dodatno ciljno skupino in vas povabili na Dneve evropske kulturne dediščine, kjer se bo predstavila skupina programa Spoznajmo svoje mesto in domovino.
Pred časom smo vam že predstavili dve stanovalki Doma starejših občanov Fužine, ki sta se udeležili prav posebnega kolesarskega maratona, ki so ga organizirali v Domu. Ob času maratona Franja je namreč 55 kolesark in kolesarjev sedlo na sobna kolesa in vsak je poganjal pedala deset minut. S skupnimi močmi so premagali več kot 156 kilometrov. Pedala sta navdušeno poganjali tudi Vera Žnidaršič in Ana Golob.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Domski hišni red ne dovoljuje, da bi starostniki imeli v svojih sobah domače živali. Vendar so v Domu starejših občanov v Novem mestu ob stavbi postavili domačijo, na kateri imajo psičko, koze, ovce, konja in kokoši. Za živali skrbi Jože Tramte, ki je tudi oskrbovanec doma. Domačija daje domu občutek domačnosti, živali pa imajo starostniki radi, saj jih lahko tudi hranijo. V domske prostore ima vstop le psička, ki vsak dan obišče bolnike z demenco. Domačijo predstavljamo v četrtkovi oddaji Storž ob 10.30 na Prvem programu.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Jožica Rogelj iz Novega mesta ima rada naravo, druženje, hribe, tek in športna tekmovanja. Srečate jo lahko na istrskem in ljubljanskem maratonu ter na gorskem maratonu štirih občin v Podbrdu. Njeno vodilo je, da se v starosti človek ne sme zapustiti. Kljub sedemdesetim je v njej še vedno tekmovalni duh. Zakaj vse svoje tekmovalne uspehe tudi zabeleži, pa boste med drugim izvedeli v četrtkovi oddaji Storž na Prvem programu.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Gost današnje oddaje je še vedno aktiven upokojenec, sicer pa nekdanji direktor Lesnine. Pravi, da ni človek hobijev, zato se je vključil v prostovoljno delo, pomagal je npr. pri organiziranju pro-bono zdravstvene ambulante za bolnike brez zavarovanja. Nekaj svoje dejavnosti bo predstavil v tokratni oddaji.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Magistrica Andrejka Fatur Videtič je juniorka med seniorji. Pred upokojitvijo pred tremi leti je bila zaposlena na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije Soča. Po poklicu je zdravnica s specializacijo medicine dela, prometa in športa, delala pa je na področju poklicne rehabilitacije. Je tudi sodna izvedenka za medicino dela, prometa in športa. K svojemu aktivnemu življenju je dodala še novinarski krožek na Univerzi za tretje življenjsko obdobje. O sebi in svojem delu bo pripovedovala v četrtkovi oddaji Storž ob 10.30 na Prvem programu Radia Slovenija.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Idilična južnoitalijanska pokrajina Cilento je skupek sedemdesetih vasi, razkropljenih med morjem in hribi. Med 60 tisoč prebivalci jih ima tisoč okoli sto let ali več. Povprečna starost domačinov presega italijansko povprečje za šest let, pri domačinkah pa celo za osem in se zaenkrat ustavlja pri 92-ih. Po najnovejših ugotovitvah znanstvenikov naj bi se skrivnost dolgoživosti skrivala – v črevesju. Ali je to res, se je vprašal tudi naš rimski dopisnik Janko Petrovec, ki se je odpeljal v Cilento, se tam srečal s stoletniki in znanstveniki ter posnel tokratno oddajo Storž.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Na Univerzi za tretje življenjsko obdobje, ki je prisotna že 33 let in v nacionalno mrežo povezuje 52 univerz po Sloveniji, deluje tudi skupina »Dom, kultura bivanja, oprema in prenova«. Slušateljice in slušatelji se posvečajo prilagoditvam v domačem okolju, oblikovali so tudi kriterije za prepoznavanje kritičnih in potencialno problematičnih mest v stanovanju, opozarjajo na najbolj kritična mesta v vsakem domu. Da bomo zdravi in varni v svojem domu, smo v tokratno oddajo povabili nekatere slušateljice omenjene študijske skupine.
ANA GOLOB izhaja iz delavske družine, v kateri je bila najstarejša od šestih otrok. Želela je postati učiteljica, a zaradi pomanjkanja denarja si te želje žal ni mogla uresničiti. Je pa vsak prosti trenutek izkoristila za branje in si tako širila obzorja. Kot stanovalka Doma starejših občanov Fužine se je z veseljem vključila v projekt Lahkonočnice, o katerem in še o marsičem drugem pripoveduje v tokratni oddaji.
Neveljaven email naslov