Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Draga Koren svojo dolgoživost, stara je 96 let, pripisuje svoji veseli naravi, družabnosti in skromnemu življenju. Vse življenje je bila članica telovadnega društva. Na rekreacijo je hodila do 86. leta, ko si je zlomila kolk. Bila je tudi ljubiteljica pohodov ter narave. Pri sedemdesetih je bila še na Triglavu. Preden se je preselila v Dom Petra Uzarja v Tržiču, je deset let v tem domu delala kot prostovoljka, zato je prepričana, da je prav to pomagalo, da je lažje prenesla selitev iz domače hiše v dom. V pogovoru za oddajo Storž, ki bo na sporedu ta četrtek ob 10.30 na Prvem, se je spomnila tudi svoje prve ljubezni.
Draga Koren se spominja svoje prve ljubezni, s katero si je tudi ustvarila družino
Gospa Draga Koren pripisuje svojo dolgoživost, stara je 96 let, svoji veseli naravi, družabnosti in skromnemu življenju.
Že od mladih nog smo bili navajeni varčevati. Nismo bili razvajeni. Ampak pri šolanju so nas starši podpirali. Omogočili so mi, da sem naredila ekonomsko trgovsko šolo. Želela sem postati učiteljica, ampak je bilo učiteljišče v tistem času zaprto, ker je bilo preveč učiteljev.
Svojega moža sem spoznala v Tržiču. Še danes se spomnim, da mi je pri trinajstih letih napisal prvo pisemce z naslednjim besedilom: “Draga, ti si meni kakor sonce, samo škoda, da me tvoji sončni žarki le redko ogrejejo.” Ker je bila še mlada, ni razumela, kaj fant želi. V glavi pa ji je odzvanjala tudi mamina zapoved, da naj se dekleta bojijo fantov.
Družina je bila pri gospe Dragi Koren vedno na prvem mestu. Vključevala se je tudi v različne organizacije, ki so pomagale ljudem v stiski. To ji je omogočalo notranje zadovoljstvo. Včlanjena je bila tudi v telovadno društvo. Na rekreacijo je hodila do 86. leta. Potem je bilo tega konec, ker je padla in si zlomila kolk. Bila je tudi v planinskem društvu.
Tu naokrog ni bilo nobenega hriba, ki ga ne bi poznala. Na Triglavu pa sem bila nazadnje pri 70.
Preden se je preselila v Dom Petra Uzarja v Tržiču, je deset let v tem domu delala kot prostovoljka, zato je prepričana, da je bil to levji delež pri njenem hitrem sprejemanju novosti in navajanju na novo okolje.
893 epizod
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Draga Koren svojo dolgoživost, stara je 96 let, pripisuje svoji veseli naravi, družabnosti in skromnemu življenju. Vse življenje je bila članica telovadnega društva. Na rekreacijo je hodila do 86. leta, ko si je zlomila kolk. Bila je tudi ljubiteljica pohodov ter narave. Pri sedemdesetih je bila še na Triglavu. Preden se je preselila v Dom Petra Uzarja v Tržiču, je deset let v tem domu delala kot prostovoljka, zato je prepričana, da je prav to pomagalo, da je lažje prenesla selitev iz domače hiše v dom. V pogovoru za oddajo Storž, ki bo na sporedu ta četrtek ob 10.30 na Prvem, se je spomnila tudi svoje prve ljubezni.
Draga Koren se spominja svoje prve ljubezni, s katero si je tudi ustvarila družino
Gospa Draga Koren pripisuje svojo dolgoživost, stara je 96 let, svoji veseli naravi, družabnosti in skromnemu življenju.
Že od mladih nog smo bili navajeni varčevati. Nismo bili razvajeni. Ampak pri šolanju so nas starši podpirali. Omogočili so mi, da sem naredila ekonomsko trgovsko šolo. Želela sem postati učiteljica, ampak je bilo učiteljišče v tistem času zaprto, ker je bilo preveč učiteljev.
Svojega moža sem spoznala v Tržiču. Še danes se spomnim, da mi je pri trinajstih letih napisal prvo pisemce z naslednjim besedilom: “Draga, ti si meni kakor sonce, samo škoda, da me tvoji sončni žarki le redko ogrejejo.” Ker je bila še mlada, ni razumela, kaj fant želi. V glavi pa ji je odzvanjala tudi mamina zapoved, da naj se dekleta bojijo fantov.
Družina je bila pri gospe Dragi Koren vedno na prvem mestu. Vključevala se je tudi v različne organizacije, ki so pomagale ljudem v stiski. To ji je omogočalo notranje zadovoljstvo. Včlanjena je bila tudi v telovadno društvo. Na rekreacijo je hodila do 86. leta. Potem je bilo tega konec, ker je padla in si zlomila kolk. Bila je tudi v planinskem društvu.
Tu naokrog ni bilo nobenega hriba, ki ga ne bi poznala. Na Triglavu pa sem bila nazadnje pri 70.
Preden se je preselila v Dom Petra Uzarja v Tržiču, je deset let v tem domu delala kot prostovoljka, zato je prepričana, da je bil to levji delež pri njenem hitrem sprejemanju novosti in navajanju na novo okolje.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Tovarištvo, medsebojna pomoč, delovanje v skromnih razmerah ? so spomini, ki jih iz časa druge svetovne vojne nosi v srcu partizanka, zdravnica in znanstvenica dr. Zora Konjajev. Rojena na Ptuju, izhaja iz rodu Stritarjev, glasbenikov in pisateljev, ves čas pa je živela v Ljubljani. Kot mlado študentko jo je ujela vojna, ki se ji je priključila. Delala je v partizanski bolnišnici Kanižarica, po osvoboditvi pa diplomirala, se specializirala za pediatrijo, doktorirala in življenje posvetila tudi profesuri in znanstvenemu raziskovanju. V tednu, ko slavimo 70 let svobode, sta z Lucijo Fatur začeli pogovor prav o svobodi. Kaj je pravzaprav svoboda?
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Ema Andoljšek se je upokojila pred 16-imi leti, a to še zdaleč ne pomeni, da je njeno življenje kaj bolj mirno ali manj aktivno kot takrat, ko je bila še zaposlena. Enkrat na teden poučuje nemški jezik na Univerzi za tretje življenjsko obdobje, prosti čas pa namenja potovanjem, kmetovanju in izdelovanju pravih malih umetnin v obliki zapletenih vezenin. Na njih upodablja člane svoje družine, znane motive slovenskih slikarjev, zadnje čase pa navdih išče v panorami, ki jo ponuja naše glavno mesto. Emo Andoljšek je na pogovor povabila Darja Pograjc.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Gospa Tončka Stanonik izhaja iz družine, kjer je klekljal že njen oče, saj prihaja iz Žirov. Klekljanje jo spremlja že vse življenje, kot slavistka pa je klekljanju posvetila kar nekaj knjig, pravijo ji kar klekljarska pisateljica. Poleg tega je objavljala tudi pravljice in kratke otroške zgodbe na takratnem Radiu Ljubljana in v revijalnem tisku. O življenju, prepletenem s knjigami in klekljanjem se je s Tončko Stanonik pogovarjala Lucija Fatur.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Gospa Anica Čandek že več kot dve leti biva v Domu starejših občanov Fužine, kjer dnevnih aktivnosti ne manjka. Dneve si tako krajša z risanjem, šivanjem in petjem, občasno pa se, skupaj z ostalimi stanovalci, odpravi tudi na kakšen izlet. V pogovoru z Juretom Čepinom je med drugim dejala, da ji je kljub nekaterim težkim trenutkom v preteklosti danes lepo in da se v mislih večkrat vrne v svoj rojstni kraj, Dobliče pri Črnomlju.
Gospa Anica Čandek že več kot dve leti biva v Domu starejših občanov Fužine, kjer dnevnih aktivnosti ne manjka. Dneve si tako krajša z risanjem, šivanjem in petjem, občasno pa se, skupaj z ostalimi stanovalci, odpravi tudi na kakšen izlet. V pogovoru z Juretom Čepinom je med drugim dejala, da ji je kljub nekaterim težkim trenutkom v preteklosti danes lepo in da se v mislih večkrat vrne v svoj rojstni kraj, Dobliče pri Črnomlju.
kjer se povežejo študentje AGRTF s starejšimi, gostje Ivan Korelc, Katarina Morelo in Meta Žgur
kjer se povežejo študentje AGRTF s starejšimi, gostje Ivan Korelc, Katarina Morelo in Meta Žgur
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Če ste kdaj kupovali čevlje v italijanski Gorici, potem poznate trgovine Kosič. Zdaj v njih dela že 3. generacija slovenske družine; tisti, ki je posel najbolj razvil in ga nato, tako kot je v navadi, prepustil svojim otrokom, je gospod Andrej Kosič. 82-letni upokojenec ima poleg smisla za čevlje in podjetništvo tudi umetniško žilico. Z njim se je pogovarjala Ana Skrt.
Oči svetovne javnosti bodo jutri, 12. februarja 2015, znova uprte v avstrijsko glavno mesto, saj bo tam potekal znameniti operni ples, že 58-i po vrsti. Za 5.150 plesnih gostov in poldrugi milijon televizijskih gledalcev bodo med drugim nastopili španski baritonist Carlos Alvarez, orkester Dunajske državne opere in debitanti salzburške plesne šole. V današnjem Storžu pa vašo pozornost, dragi poslušalci in poslušalke, usmerjamo k človeku, ki je tudi po navadi v središču pozornosti na dunajskem opernem plesu, a ne zaradi svojih plesnih talentov. Gradbeni podjetnik, oče, mož, samopromotor in član visokih krogov – vse to in še več se skriva za imenom Richard Lugner. Z njim sta se na Dunaju za oddajo Storž pogovarjali Nadia Petauer in Tina Lamovšek.
Gospa Ani Belina je mladostna gospa. Svoj dom v tretjem življenjskem obdobju je v Domu Danice Vogrinec v Mariboru, v enoti Tabor, našla že pred skoraj 25-imi leti. Njena sobica je kot njena energija – mladostna, v barvah, z mnogimi prisrčnimi dodatki, predvsem pa stene krasijo njeni izdelki. Dolgočasja gospa Ani zares ne pozna, v aktivnostih uživa prav vsak dan. Del popoldneva sta z njo preživela Lucija Fatur in Peter Močnik.
Darinka Kladnik je upokojena novinarka in avtorica ducata knjig. Njena prva je izšla že leta 1990, ustvarjala pa je že dosti prej, od radijskih iger do romanov, mnogi so obležali tudi v predalu. K pisanju jo spodbuja zlasti zanimanje za preteklost. Njena zadnja knjiga pa je nekoliko drugačna. Na papir je namreč prenesla domislice svoje vnukinje in dodala še domislice drugih predšolskih otrok, da bi se ne izgubile in pozabile. Z njo spodbuja vse, ki imajo radi otroke, še zlasti pa babice in dedke, k ustvarjanju in ohranjanju otroške dediščine. V tokratni oddaji Storž bo Darinka Kladnik spregovorila o knjigi, o otroški domišljiji ter o odnosih med starimi starši in vnuki. Z njo se je pogovarjal Peter Močnik.
Neveljaven email naslov