Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Draga Koren svojo dolgoživost, stara je 96 let, pripisuje svoji veseli naravi, družabnosti in skromnemu življenju. Vse življenje je bila članica telovadnega društva. Na rekreacijo je hodila do 86. leta, ko si je zlomila kolk. Bila je tudi ljubiteljica pohodov ter narave. Pri sedemdesetih je bila še na Triglavu. Preden se je preselila v Dom Petra Uzarja v Tržiču, je deset let v tem domu delala kot prostovoljka, zato je prepričana, da je prav to pomagalo, da je lažje prenesla selitev iz domače hiše v dom. V pogovoru za oddajo Storž, ki bo na sporedu ta četrtek ob 10.30 na Prvem, se je spomnila tudi svoje prve ljubezni.
Draga Koren se spominja svoje prve ljubezni, s katero si je tudi ustvarila družino
Gospa Draga Koren pripisuje svojo dolgoživost, stara je 96 let, svoji veseli naravi, družabnosti in skromnemu življenju.
Že od mladih nog smo bili navajeni varčevati. Nismo bili razvajeni. Ampak pri šolanju so nas starši podpirali. Omogočili so mi, da sem naredila ekonomsko trgovsko šolo. Želela sem postati učiteljica, ampak je bilo učiteljišče v tistem času zaprto, ker je bilo preveč učiteljev.
Svojega moža sem spoznala v Tržiču. Še danes se spomnim, da mi je pri trinajstih letih napisal prvo pisemce z naslednjim besedilom: “Draga, ti si meni kakor sonce, samo škoda, da me tvoji sončni žarki le redko ogrejejo.” Ker je bila še mlada, ni razumela, kaj fant želi. V glavi pa ji je odzvanjala tudi mamina zapoved, da naj se dekleta bojijo fantov.
Družina je bila pri gospe Dragi Koren vedno na prvem mestu. Vključevala se je tudi v različne organizacije, ki so pomagale ljudem v stiski. To ji je omogočalo notranje zadovoljstvo. Včlanjena je bila tudi v telovadno društvo. Na rekreacijo je hodila do 86. leta. Potem je bilo tega konec, ker je padla in si zlomila kolk. Bila je tudi v planinskem društvu.
Tu naokrog ni bilo nobenega hriba, ki ga ne bi poznala. Na Triglavu pa sem bila nazadnje pri 70.
Preden se je preselila v Dom Petra Uzarja v Tržiču, je deset let v tem domu delala kot prostovoljka, zato je prepričana, da je bil to levji delež pri njenem hitrem sprejemanju novosti in navajanju na novo okolje.
886 epizod
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Draga Koren svojo dolgoživost, stara je 96 let, pripisuje svoji veseli naravi, družabnosti in skromnemu življenju. Vse življenje je bila članica telovadnega društva. Na rekreacijo je hodila do 86. leta, ko si je zlomila kolk. Bila je tudi ljubiteljica pohodov ter narave. Pri sedemdesetih je bila še na Triglavu. Preden se je preselila v Dom Petra Uzarja v Tržiču, je deset let v tem domu delala kot prostovoljka, zato je prepričana, da je prav to pomagalo, da je lažje prenesla selitev iz domače hiše v dom. V pogovoru za oddajo Storž, ki bo na sporedu ta četrtek ob 10.30 na Prvem, se je spomnila tudi svoje prve ljubezni.
Draga Koren se spominja svoje prve ljubezni, s katero si je tudi ustvarila družino
Gospa Draga Koren pripisuje svojo dolgoživost, stara je 96 let, svoji veseli naravi, družabnosti in skromnemu življenju.
Že od mladih nog smo bili navajeni varčevati. Nismo bili razvajeni. Ampak pri šolanju so nas starši podpirali. Omogočili so mi, da sem naredila ekonomsko trgovsko šolo. Želela sem postati učiteljica, ampak je bilo učiteljišče v tistem času zaprto, ker je bilo preveč učiteljev.
Svojega moža sem spoznala v Tržiču. Še danes se spomnim, da mi je pri trinajstih letih napisal prvo pisemce z naslednjim besedilom: “Draga, ti si meni kakor sonce, samo škoda, da me tvoji sončni žarki le redko ogrejejo.” Ker je bila še mlada, ni razumela, kaj fant želi. V glavi pa ji je odzvanjala tudi mamina zapoved, da naj se dekleta bojijo fantov.
Družina je bila pri gospe Dragi Koren vedno na prvem mestu. Vključevala se je tudi v različne organizacije, ki so pomagale ljudem v stiski. To ji je omogočalo notranje zadovoljstvo. Včlanjena je bila tudi v telovadno društvo. Na rekreacijo je hodila do 86. leta. Potem je bilo tega konec, ker je padla in si zlomila kolk. Bila je tudi v planinskem društvu.
Tu naokrog ni bilo nobenega hriba, ki ga ne bi poznala. Na Triglavu pa sem bila nazadnje pri 70.
Preden se je preselila v Dom Petra Uzarja v Tržiču, je deset let v tem domu delala kot prostovoljka, zato je prepričana, da je bil to levji delež pri njenem hitrem sprejemanju novosti in navajanju na novo okolje.
Od marca do septembra je potekal natečaj Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije za starejše od 60 let. Zbirali so zgodbe pod naslovom Zgodbe mojega kraja: Kako smo se nekoč zabavali. Podobne natečaje oziroma nagrajence smo predstavili že v preteklosti. Danes boste spoznali letošnjo drugonagrajenko, gospo Jano Cvirn, ki se je pred veliko leti preselila iz Tržiča v Sevnico. Njena zgodba ima naslov Dričanje in je spomin na njihovo družinsko zimsko veselje.
V prihodnjih minutah bomo spoznali gospo Metodo Mikuž in se naužili njenega optimizma. Izvedeli bomo, kakšen je poklic diplomatke in kaj je tista druga ljubezen, ki gospo Metodo razveseljuje tako rekoč vse življenje. V pokoju pa se je lotila še enega zanimivega projekta.
Danes bomo spoznali gospo Anico Kralj Malalan. Rodila se je v Trstu junija 1934, že od nekdaj pa živi v Trebčah pri Trstu. Je upokojena učiteljica, ki je bila veliko let predsednica Prosvetnega društva Primorec Trebče in pevka v istoimenskem društvenem zboru. Zdaj poje pri Tržaškem partizanskem pevskem zboru Pinko Tomažič in konec meseca bodo proslavili 50 let delovanja s koncertom v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu. Gospa Anica je nadvse dejavna, vedno prisotna pri dogajanju v vasi, mnoga leta tudi abonentka v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, kjer ne zamudi nobene nedeljske abonmajske predstave. Je tudi babica, ki je izjemno rada v družbi mladih.
Naš tokratni sogovornik, gospod Radovan Lango, pripoveduje zanimive zgodbe svojega življenja. Pravnika po izobrazbi zanima še marsikaj drugega, na primer zelo blizu mu je psihologija. Ima lepe spomine na vojsko, ni pa se mu težko spominjati tudi tistih manj prijaznih obdobij življenja.
Domžalska Univerza za tretje življenjsko obdobje - Društvo Lipa praznuje 25 let. Ob tej priložnosti so sinoči v prostorih Galerije Domžale odprli fotorazstavo, na prehojeno pot pa se bosta v tokratni oddaji ozrla Marjan Ravnikar in ena od mentoric.
Naš današnji sogovornik prof. dr. Marjan Pajntar je eden tistih ljudi, ki nikoli zares ne počivajo. Predvsem pa vse, kar počne, počne zares z veseljem. Pred slabima dvema mesecema je praznoval lep življenjski jubilej - 90 let. Specialist in profesor ginekologije in porodništva, zdravstveni svetnik, diplomirani psiholog in terapevt medicinske hipnoze se lahko pohvali z večdesetletnim delom, posvečenim porodnicam in njihovi bolečini. Začetnik obvladovanja bolečine s hipnozo, avtor ali soavtor več kot 350 znanstvenih in strokovnih člankov ter avtor knjige Nosečnost in vodenje poroda, je bil vodja porodniškega oddelka v kranjski bolnišnici za ginekologijo in porodništvo, 10 let je vodil tudi službo za raziskovalno delo na ljubljanski ginekološki kliniki. Je soustanovitelj evropske sekcije Mednarodnega združenja za hipnozo, zdaj neodvisne Evropske zveze za hipnozo. Vodil je projekt Kakovost v zdravstvu v Sloveniji v okviru Zdravniške zbornice. O vsem tem pripoveduje z veseljem, optimizmom in dobro voljo.
V tokratni oddaji smo spoznali gospo Bredo Zužič Žerjal. Prihaja iz Kopra in že vse življenje goji ljubezen do tujih jezikov. Ima tudi radijsko izkušnjo, saj je nekaj časa prevajala in brala stanje na cestah in mejnih prehodih ter vreme na Jadranu.
Dom upokojencev Kranj je spomladi postal nov dom tudi za našega tokratnega sogovornika. Pravzaprav ima gospod Vinko Gartnar zanimivo zgodbo. Da se je nad življenjem v domu starejših navdušil že pred upokojitvijo, namreč ni naključje. Prav sem je namreč hodil v službo - bil je kuhar.
V današnji oddaji Storž boste spoznali Benjamina Žnidaršiča, ki je izredno ustvarjalen človek in dejaven v skupnosti. Je predsednik Društva paraplegikov Istre in Krasa, pa tudi slikar, ki slika z usti, pesnik in pisatelj. Je tetraplegik, ki je na invalidskem vozičku že več kot 30 let. Pravi, da je življenje dar, ki ga je treba popolnoma izkoristiti, in da se ne smeš zapirati v svoj svet. Po 33 letih v pokoju se je letos znova zaposlil. Z Benjaminom Žnidaršičem se je pogovarjala Petra Medved.
Edvarda Kladnika v ljubljanski četrtni skupnosti Šentvid poznajo vsi. Še ko je bil zaposlen, ga je zanimalo toliko stvari, da nikoli ni prav veliko počival. Odkar je upokojen, pa se je posvetil svojim konjičkom. Izhaja namreč iz glasbene družine iz okolice Šoštanja in čeprav ni nikoli hodil v glasbeno šolo, ljubiteljsko zaigra skoraj na kateri koli instrument. V svoji prostorni in urejeni kleti hrani okoli 150 citer. Ni le zbiratelj, pač pa tudi restavrator, profesionalno pa je bil inovator. Pot do rešitev tehničnih problemov je zanj skoraj tako preprosta in premočrtna, kot je bila pot od doma v ljubljanski Litostroj. Po njegovi kleti se je z njim sprehodila Cirila Štuber.
Tokrat bo, vsaj za nekatere, naša gostja gospa, ki je več kot tri desetletja pred našimi radijskimi mikrofoni, pa tudi s TV-ekrana, nagovarjala številne poslušalce in gledalce. Številni ste se ob njeni pomoči prebujali zgodaj zjutraj ali bedeli pozno v noč. Gospo Menči Klančar, našo dolgoletno sodelavko, je obiskala in pred mikrofon povabila Karmen Štrancar Rajevec.
Naša tokratna gostja je univerzitetna diplomirana strojna inženirka in je kar 34 let v srednji tehniški šoli v Trbovljah poučevala strokovne predmete. Je tudi avtorica in soavtorica delovnih zvezkov za mehaniko, državna nagrajenka za življenjsko delo v srednjem šolstvu in soustanoviteljica S.O.S. šole. Izredno rada ima matematiko. Gostja Lucije Fatur je gospa Alenka Knez.
Gospod Leopold Rogelj ima zanimivo življenjsko zgodbo. Rojen na Uncu pri Rakeku se je izučil kar za tri poklice. Športnik po duši se je s to dejavnostjo ukvarjal vse življenje in tudi v Domu upokojencev Kranj, kjer zdaj živi, na nakaj športnih uric ni pozabil. Zadnje čase ga sicer pesti bolezen, a ostaja optimistično razpoložen. Z Lucijo Fatur sta začela pogovor o tem, kakšna je bila pot od Unca pri Rakeku do Kranja.
Gospa Ana Šimunovič je v Dom upokojencev Kranj prišla pred letom dni. Hitro se je vživela v vsakodnevne dejavnosti, s čim pa si še krajša čas, boste izvedeli v prihodnjih minutah. Luciji Fatur je najprej povedala, da je v dom prišla zaradi težav po padcu.
Na prvi šolski dan bomo v Storžu odprli še ena študijska vrata – vrata Univerze za tretje življenjsko obdobje. Trije gostje bodo predstavili novosti v novem študijskem letu, ki se sicer začne oktobra, podrobneje pa bomo spoznali dva programa – glasbeno umetnost in računalniško izobraževanje. Kako izbrati pravi program, do kdaj se lahko prijavite, kje vse po Sloveniji so lokacije Univerze za tretje življenjsko obdobje?
Gospod Dušan Hvala je svoja službena leta sicer začel prav v naši radijski hiši, kot violinist, vendar ga je kot arhitekta pot kasneje zanesla v povsem druge smeri. Da je povsod lepo, doma pa najlepše, se strinja, v pogovoru z Lucijo Fatur pa naniza še marsikateri utrinek iz svojega življenja.
Tokratno oddajo ste oblikovali poslušalke in poslušalci. Druga polovica avgusta nam ne prinaša tako zelo vročih dni, kot smo jih bili deležni mesec dni prej, vendarle poletje še vztraja, hladimo se vsak po svoje. Kako ste to vroče poletje preživeli vi? Ste morda našli kakšen še posebej hladen kotiček? Kaj počnete poleti, se veselite jeseni?
Gospa Sonja Lah je poklic učiteljice opravljala z največjim veseljem in zavzetostjo. Pravi, da je vedno poiskala stik s starši, če se je kaj zapletlo. Šolstvo jo še vedno zanima in spremlja dogajanje in spremembe tudi zdaj, ko sedem let živi v Pegazovem domu v Rogaški Slatini.
Gospa Marija Bonča je v Pegazov dom, dom za starejše v Rogaški Slatini, prišla pred skoraj natanko štirimi leti, prvega avgusta. Z zanimanjem opazuje, kaj se v Rogaški Slatini dogaja s turizmom, saj je bila vse življenje tudi sama del tega, oddajala je sobe z zajtrkom. Gostom je posvetila ves svoj čas, a ker je delo opravljala s srcem, ni bilo težko. S terase Pegazovega doma lahko vidi svojo hišo, svoj dom.
"Ko ti stekleni prah zleze med prste, se ga nikoli več ne znebiš," slikovito opiše svojo ljubezen do stekla dolgoletni direktor Steklarne Rogaška, gospod Jože Pelko. V steklarni je preživel kar 37 let. Veliko spominov na tista leta nosi v sebi in rad pripoveduje o njih. Pove tudi, da smo steklene izdelke včasih bolj cenili. Zdaj prebiva v Pegazovem domu v Rogaški Slatini, ki je prvi dom starejših novejše generacije s konceptom gospodinjskih skupin.
Neveljaven email naslov