Gospod Rado Kočevar, dobitnik priznanja za življenjsko delo v alpinizmu, še vedno hrani zvezek, v katerega je prvi vzpon zapisal leta 1946. Vzponov se je nabralo kar 272, gospod Rado pa nosi v sebi še mnogo več spominov z gora, saj jih je obiskoval kot gorski reševalec, gorski vodnik, alpinistični inštruktor in učitelj. Zdaj je stopil še na en vrh - spomine je zbral v knjigi Tista lepa leta.

Gospod Rado Kočevar je alpinistične spomine zbral v knjigi Tista lepa leta

Gospod Rado Kočevar, dobitnik priznanja za življenjsko delo v alpinizmu, še vedno hrani zvezek, v katerega je prvi vzpon zapisal leta 1946. Vzponov se je nabralo kar 272, gospod Rado pa pri svojih 91 letih nosi v sebi še mnogo več spominov z gora, saj jih je obiskoval kot gorski reševalec, gorski vodnik, alpinistični inštruktor in učitelj. Zdaj je stopil še na en vrh: spomine je zbral v knjigi Tista lepa leta.

Prvi vzpon sem zabeležil leta 1946, zvezek še vedno hranim, takrat se pri nas zvezkov sploh še ni dalo kupiti. Ko smo prišli v Ljubljano, sem z grajskega hriba občudoval Kamniške planine. Tako lepo so se videle! Rekel sem si, enkrat pa jih bom obiskal. To se je zgodilo šele leto po vojni. Smo pa na začetku vojne tudi še smučali.

Kot učitelj geografije in zgodovine je želel učencem predati ljubezen do gora.

Kazal sem jim fotografije in pripovedoval o lepotah gora. Hodili smo tudi na krajše izlete, na Vršič, v Tamar.

Gospod Rado še vedno vsak dan telovadi. “Migaj, dokler zmoreš!” pa svetuje prav vsem.