Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Jože Udovč

28.01.2021

Kmalu bo minilo 33 let, odkar je prvi Slovenec z enomotornim letalom preletel Atlantski ocean. V odgovor na provokacije angleških in nemških pilotov je Jože Udovč premagal relacijo San Francisco-Kanada-Grenlandija-Islandija-Anglija in po 40 urah uspešno pristal na Brniku. Danes upokojeni ključavničar in uspešni podjetnik pri 82 letih živi, kot sam pravi, prijetno življenje v Kaliforniji v ZDA. Tja ga je pred več kot 60 leti ponesla pot iz rojstne vasice Podlisca pri Dobrniču in še sanjalo se mu ni, kaj vse ga čaka. Pot ga je zanesla tudi v politične vode, v katerih je svoja poznanstva izkoristil pri lobiranju v ZDA za priznanje Slovenije kot samostojne države. Podrobneje v oddaji Storž, ki jo je pripravil Marko Rozman.

Kmalu bo minilo 33 let, odkar je Jože Udovč kot prvi Slovenec z enomotornim letalom preletel Atlantski ocean

Kot odgovor na provokacije izkušenih angleških in nemških pilotov je Jože Udovč leta 1988 premagal zračno razdaljo San Francisco–Kanada–Grenlandija–Islandija–Anglija in po 40 urah uspešno pristal na Brniku. Vendar pa mu med tem letom ni šlo vse po načrtu.

Že leto prej je z letalom Beachcraft Bonanza N-35 odletel proti Evropi, a ga je nad kanadskim ozemljem, potem ko je preletel že dobrih 3500 kilometrov, zajela huda nevihta s točo. Kosi ledu so razbili steklo kabine in moral je zasilno pristati. Vseeno ni obupal. Po enotedenskem postanku se je odločil, da se vrne nazaj v Kalifornijo in znova poizkusi srečo. Tokrat se je temeljito pripravil. Preučil je vremenske napovedi, še posebej pa se je poglobil v 25 let staro letalo, ki je imelo za seboj že 3300 ur letenja.

Let je skupaj s postanki trajal 40 ur. En del leta je skupno trajal 16 ur, med letom pa je prišlo do nenadnega zapleta.

»V letalo sem namestil rezervne tanke, da bi imel na voljo dovolj goriva. Med letom mi je po neki turbulenci pri rezervnem tanku počila cev. Po kabini se je začel izlivati bencin, ustavil se je tudi motor. Hitro sem moral zamenjati povezavo s tankom, vzel sem cunjo in problem saniral. Gorivo je prenehalo teči po kabini, ampak vsega še ni bilo konec. Pod kabino je bil namreč izpuh od motorja in samo čakal sem, kdaj bo prišlo do eksplozije.«

Ob uspešnem pristanku na Brniku je odprl kabino, stopil iz letala in z visoko dvignjenimi rokami zavpil: »Pa sem naredu!« Tako je postal prvi Slovenec, ki je z enomotornim letalom preletel Atlantski ocean.

Tudi astronavt slovenskega rodu Ronald Šega mu je na odprtju slovenske ambasade v Washingtonu dejal, da je začuden, da je to storil.

»Jaz pa sem mu v šali dejal, da je tudi on malo nor, ker je šel štirikrat na vesoljsko postajo Mir. In tako sva ostala v stiku. Rekel sem mu tudi, da naj nujno obišče Slovenijo, ker je slovenskega rodu. Vendar je bil na začetku v dilemi, ker ni vedel, če v Sloveniji razumejo angleški jezik. Pozneje je obiskal Slovenijo, kjer so ga lepo sprejeli. Ko se je vrnil, se mi je zahvalil za idejo in poudaril, da je z obiskom spet dobil nazaj svojo identiteto.«

Delo je Jožeta Udovča, med drugim je bil tudi izumitelj, vodilo tudi v svet ameriške politike in posledično je bil prisoten tudi pri prizadevanjih za priznanje Slovenije kot samostojne države v Združenih državah Amerike. To je potrdil tudi prvi slovenski veleposlanik v ZDA dr. Ernest Petrič.

»Na Capitol Hill je prišel med člane predstavniškega doma in senatorje z namenom, da v ZDA zlobira priznanje države Slovenije. Udovč je bil namreč ugleden gospod in med senatorji je osebno poznal takrat zelo vplivnega republikanskega kandidata za podpredsednika ZDA Dola.«

Dr. Petrič dodaja, da je Jože Udovč klen človek, tisto, kar si človek predstavlja pod izrazom »Američan«. Nekdo, ki se zanese nase, ki skrbi zase in ki je pošten, samozavesten, odločen, v svoji duši pa pravi Dolenjec.

Danes upokojeni ključavničar in uspešen podjetnik pri 82 letih živi, kot sam pravi, prijetno življenje v Kaliforniji. Tja ga je pred več kot 60 leti ponesla pot iz rojstne vasice Podlisca pri Dobrniču in še sanjalo se mu ni, kaj vse ga čaka. Jože Udovč poudarja, da kljub trpljenju, ki ga je doživel med 2. svetovno vojno, danes živi povsem drugo življenje. Pravi, da živi v raju.

»Sonoma v Kaliforniji ima prijetno podnebje. Živim lagodno, ker sem v mladih letih dovolj zaslužil, da imam danes dobro pokojnino. Upokojen sem že 21 let. V ZDA mi je uspelo vse, kar sem si želel.«


Storž

886 epizod


Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.

Jože Udovč

28.01.2021

Kmalu bo minilo 33 let, odkar je prvi Slovenec z enomotornim letalom preletel Atlantski ocean. V odgovor na provokacije angleških in nemških pilotov je Jože Udovč premagal relacijo San Francisco-Kanada-Grenlandija-Islandija-Anglija in po 40 urah uspešno pristal na Brniku. Danes upokojeni ključavničar in uspešni podjetnik pri 82 letih živi, kot sam pravi, prijetno življenje v Kaliforniji v ZDA. Tja ga je pred več kot 60 leti ponesla pot iz rojstne vasice Podlisca pri Dobrniču in še sanjalo se mu ni, kaj vse ga čaka. Pot ga je zanesla tudi v politične vode, v katerih je svoja poznanstva izkoristil pri lobiranju v ZDA za priznanje Slovenije kot samostojne države. Podrobneje v oddaji Storž, ki jo je pripravil Marko Rozman.

Kmalu bo minilo 33 let, odkar je Jože Udovč kot prvi Slovenec z enomotornim letalom preletel Atlantski ocean

Kot odgovor na provokacije izkušenih angleških in nemških pilotov je Jože Udovč leta 1988 premagal zračno razdaljo San Francisco–Kanada–Grenlandija–Islandija–Anglija in po 40 urah uspešno pristal na Brniku. Vendar pa mu med tem letom ni šlo vse po načrtu.

Že leto prej je z letalom Beachcraft Bonanza N-35 odletel proti Evropi, a ga je nad kanadskim ozemljem, potem ko je preletel že dobrih 3500 kilometrov, zajela huda nevihta s točo. Kosi ledu so razbili steklo kabine in moral je zasilno pristati. Vseeno ni obupal. Po enotedenskem postanku se je odločil, da se vrne nazaj v Kalifornijo in znova poizkusi srečo. Tokrat se je temeljito pripravil. Preučil je vremenske napovedi, še posebej pa se je poglobil v 25 let staro letalo, ki je imelo za seboj že 3300 ur letenja.

Let je skupaj s postanki trajal 40 ur. En del leta je skupno trajal 16 ur, med letom pa je prišlo do nenadnega zapleta.

»V letalo sem namestil rezervne tanke, da bi imel na voljo dovolj goriva. Med letom mi je po neki turbulenci pri rezervnem tanku počila cev. Po kabini se je začel izlivati bencin, ustavil se je tudi motor. Hitro sem moral zamenjati povezavo s tankom, vzel sem cunjo in problem saniral. Gorivo je prenehalo teči po kabini, ampak vsega še ni bilo konec. Pod kabino je bil namreč izpuh od motorja in samo čakal sem, kdaj bo prišlo do eksplozije.«

Ob uspešnem pristanku na Brniku je odprl kabino, stopil iz letala in z visoko dvignjenimi rokami zavpil: »Pa sem naredu!« Tako je postal prvi Slovenec, ki je z enomotornim letalom preletel Atlantski ocean.

Tudi astronavt slovenskega rodu Ronald Šega mu je na odprtju slovenske ambasade v Washingtonu dejal, da je začuden, da je to storil.

»Jaz pa sem mu v šali dejal, da je tudi on malo nor, ker je šel štirikrat na vesoljsko postajo Mir. In tako sva ostala v stiku. Rekel sem mu tudi, da naj nujno obišče Slovenijo, ker je slovenskega rodu. Vendar je bil na začetku v dilemi, ker ni vedel, če v Sloveniji razumejo angleški jezik. Pozneje je obiskal Slovenijo, kjer so ga lepo sprejeli. Ko se je vrnil, se mi je zahvalil za idejo in poudaril, da je z obiskom spet dobil nazaj svojo identiteto.«

Delo je Jožeta Udovča, med drugim je bil tudi izumitelj, vodilo tudi v svet ameriške politike in posledično je bil prisoten tudi pri prizadevanjih za priznanje Slovenije kot samostojne države v Združenih državah Amerike. To je potrdil tudi prvi slovenski veleposlanik v ZDA dr. Ernest Petrič.

»Na Capitol Hill je prišel med člane predstavniškega doma in senatorje z namenom, da v ZDA zlobira priznanje države Slovenije. Udovč je bil namreč ugleden gospod in med senatorji je osebno poznal takrat zelo vplivnega republikanskega kandidata za podpredsednika ZDA Dola.«

Dr. Petrič dodaja, da je Jože Udovč klen človek, tisto, kar si človek predstavlja pod izrazom »Američan«. Nekdo, ki se zanese nase, ki skrbi zase in ki je pošten, samozavesten, odločen, v svoji duši pa pravi Dolenjec.

Danes upokojeni ključavničar in uspešen podjetnik pri 82 letih živi, kot sam pravi, prijetno življenje v Kaliforniji. Tja ga je pred več kot 60 leti ponesla pot iz rojstne vasice Podlisca pri Dobrniču in še sanjalo se mu ni, kaj vse ga čaka. Jože Udovč poudarja, da kljub trpljenju, ki ga je doživel med 2. svetovno vojno, danes živi povsem drugo življenje. Pravi, da živi v raju.

»Sonoma v Kaliforniji ima prijetno podnebje. Živim lagodno, ker sem v mladih letih dovolj zaslužil, da imam danes dobro pokojnino. Upokojen sem že 21 let. V ZDA mi je uspelo vse, kar sem si želel.«


26.03.2014

Marica Globočnik - Pehta

Nekoč so za očetovo rojstno hišo potekali Kekčevi dnevi. Preoblekla se je v teto Pehto, šla med otroke in začela pripovedovati zgodbe iz Črne Vope. Otroci so jo zelo lepo sprejeli, zato so jo učiteljice še večkrat povabile, da je odigrala teto Pehto. Tako je začela nastopati kot teta Pehta ter pripovedovati ljudske pravljice, vezane na izročilo njenega očeta in Josipa Vandota. Navkljub zavidljivi starosti - šteje jih namreč že 96, Marica Globočnik še danes z veseljem deli zgodbe ljudskega izročila ali pa jih črpa iz svojega življenja in iz zgodovine kraja. Leta 2002 je prejela odlikovanje Občine Kranjska Gora za življenjsko delo na kulturnem in etnološkem področju. Teto Pehto, kot jo še danes kličejo otroci in domačini, smo ob 80. obletnici planiških skokov obiskali tudi mi, pogovor, obogaten z melodijami njenih otroških pesmi in domače kranjskogorske govorice, pa lahko slišite v tokratni oddaji Storž.


19.03.2014

Gostja Martina Kralj

oddaja za starejše


12.03.2014

Pisateljica Berta Golob

oddaja za starejše


05.03.2014

Gost Samo Tuš

oddaja za starejše


19.02.2014

Poslušalci o samosti

oddaja za starejše


12.02.2014

Marija Ahačič Pollak

oddaja za starejše


05.02.2014

Franc in Hermina Šegovc

oddaja za starejše


29.01.2014

Lojzek Kralj

oddaja za starejše


22.01.2014

Vinko Möderndorfer

oddaja za starejše


01.01.2014

Gostja Ljerka Belak

oddaja za starejše


06.11.2013

Marija Samec

Upokojena višja bibliotekarka Marija Samec ljubezen do pisane besede in slovenskega jezika goji že od mladih let. Že nekaj časa poučuje književnost na Univerzi za tretje življenjsko obdobje. Če ste že kdaj obiskali spletno stran omenjene Univerze, ste naleteli tudi na njeno delo; ga. Marija bamreč sodeluje v skupini, ki ureja omenjeno spletno stran. Naša sogovornica med drugim poje v zboru, pripravlja projekte v sodelovanju z grosupeljsko Mestno knjižnico in sodeluje na dogodkih, kjer prebira in interpretira pripovedke iz grosupeljske krajine. Za Marijo Samec je zbiranje, zapisovanje in pripovedovanje slovenske ljudske zgodovine velika odgovornost, saj se dobro zaveda kako pomembno je ohranjanje spominov na stare običaje, ki bi sicer utonili v pozabo.


30.10.2013

Niko Dragoš, gospod s 106-imi leti

oddaja za starejše


Stran 27 od 45
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov