Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kmalu bo minilo 33 let, odkar je prvi Slovenec z enomotornim letalom preletel Atlantski ocean. V odgovor na provokacije angleških in nemških pilotov je Jože Udovč premagal relacijo San Francisco-Kanada-Grenlandija-Islandija-Anglija in po 40 urah uspešno pristal na Brniku. Danes upokojeni ključavničar in uspešni podjetnik pri 82 letih živi, kot sam pravi, prijetno življenje v Kaliforniji v ZDA. Tja ga je pred več kot 60 leti ponesla pot iz rojstne vasice Podlisca pri Dobrniču in še sanjalo se mu ni, kaj vse ga čaka. Pot ga je zanesla tudi v politične vode, v katerih je svoja poznanstva izkoristil pri lobiranju v ZDA za priznanje Slovenije kot samostojne države. Podrobneje v oddaji Storž, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Kmalu bo minilo 33 let, odkar je Jože Udovč kot prvi Slovenec z enomotornim letalom preletel Atlantski ocean
Kot odgovor na provokacije izkušenih angleških in nemških pilotov je Jože Udovč leta 1988 premagal zračno razdaljo San Francisco–Kanada–Grenlandija–Islandija–Anglija in po 40 urah uspešno pristal na Brniku. Vendar pa mu med tem letom ni šlo vse po načrtu.
Že leto prej je z letalom Beachcraft Bonanza N-35 odletel proti Evropi, a ga je nad kanadskim ozemljem, potem ko je preletel že dobrih 3500 kilometrov, zajela huda nevihta s točo. Kosi ledu so razbili steklo kabine in moral je zasilno pristati. Vseeno ni obupal. Po enotedenskem postanku se je odločil, da se vrne nazaj v Kalifornijo in znova poizkusi srečo. Tokrat se je temeljito pripravil. Preučil je vremenske napovedi, še posebej pa se je poglobil v 25 let staro letalo, ki je imelo za seboj že 3300 ur letenja.
Let je skupaj s postanki trajal 40 ur. En del leta je skupno trajal 16 ur, med letom pa je prišlo do nenadnega zapleta.
»V letalo sem namestil rezervne tanke, da bi imel na voljo dovolj goriva. Med letom mi je po neki turbulenci pri rezervnem tanku počila cev. Po kabini se je začel izlivati bencin, ustavil se je tudi motor. Hitro sem moral zamenjati povezavo s tankom, vzel sem cunjo in problem saniral. Gorivo je prenehalo teči po kabini, ampak vsega še ni bilo konec. Pod kabino je bil namreč izpuh od motorja in samo čakal sem, kdaj bo prišlo do eksplozije.«
Ob uspešnem pristanku na Brniku je odprl kabino, stopil iz letala in z visoko dvignjenimi rokami zavpil: »Pa sem naredu!« Tako je postal prvi Slovenec, ki je z enomotornim letalom preletel Atlantski ocean.
Tudi astronavt slovenskega rodu Ronald Šega mu je na odprtju slovenske ambasade v Washingtonu dejal, da je začuden, da je to storil.
»Jaz pa sem mu v šali dejal, da je tudi on malo nor, ker je šel štirikrat na vesoljsko postajo Mir. In tako sva ostala v stiku. Rekel sem mu tudi, da naj nujno obišče Slovenijo, ker je slovenskega rodu. Vendar je bil na začetku v dilemi, ker ni vedel, če v Sloveniji razumejo angleški jezik. Pozneje je obiskal Slovenijo, kjer so ga lepo sprejeli. Ko se je vrnil, se mi je zahvalil za idejo in poudaril, da je z obiskom spet dobil nazaj svojo identiteto.«
Delo je Jožeta Udovča, med drugim je bil tudi izumitelj, vodilo tudi v svet ameriške politike in posledično je bil prisoten tudi pri prizadevanjih za priznanje Slovenije kot samostojne države v Združenih državah Amerike. To je potrdil tudi prvi slovenski veleposlanik v ZDA dr. Ernest Petrič.
»Na Capitol Hill je prišel med člane predstavniškega doma in senatorje z namenom, da v ZDA zlobira priznanje države Slovenije. Udovč je bil namreč ugleden gospod in med senatorji je osebno poznal takrat zelo vplivnega republikanskega kandidata za podpredsednika ZDA Dola.«
Dr. Petrič dodaja, da je Jože Udovč klen človek, tisto, kar si človek predstavlja pod izrazom »Američan«. Nekdo, ki se zanese nase, ki skrbi zase in ki je pošten, samozavesten, odločen, v svoji duši pa pravi Dolenjec.
Danes upokojeni ključavničar in uspešen podjetnik pri 82 letih živi, kot sam pravi, prijetno življenje v Kaliforniji. Tja ga je pred več kot 60 leti ponesla pot iz rojstne vasice Podlisca pri Dobrniču in še sanjalo se mu ni, kaj vse ga čaka. Jože Udovč poudarja, da kljub trpljenju, ki ga je doživel med 2. svetovno vojno, danes živi povsem drugo življenje. Pravi, da živi v raju.
»Sonoma v Kaliforniji ima prijetno podnebje. Živim lagodno, ker sem v mladih letih dovolj zaslužil, da imam danes dobro pokojnino. Upokojen sem že 21 let. V ZDA mi je uspelo vse, kar sem si želel.«
893 epizod
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Kmalu bo minilo 33 let, odkar je prvi Slovenec z enomotornim letalom preletel Atlantski ocean. V odgovor na provokacije angleških in nemških pilotov je Jože Udovč premagal relacijo San Francisco-Kanada-Grenlandija-Islandija-Anglija in po 40 urah uspešno pristal na Brniku. Danes upokojeni ključavničar in uspešni podjetnik pri 82 letih živi, kot sam pravi, prijetno življenje v Kaliforniji v ZDA. Tja ga je pred več kot 60 leti ponesla pot iz rojstne vasice Podlisca pri Dobrniču in še sanjalo se mu ni, kaj vse ga čaka. Pot ga je zanesla tudi v politične vode, v katerih je svoja poznanstva izkoristil pri lobiranju v ZDA za priznanje Slovenije kot samostojne države. Podrobneje v oddaji Storž, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Kmalu bo minilo 33 let, odkar je Jože Udovč kot prvi Slovenec z enomotornim letalom preletel Atlantski ocean
Kot odgovor na provokacije izkušenih angleških in nemških pilotov je Jože Udovč leta 1988 premagal zračno razdaljo San Francisco–Kanada–Grenlandija–Islandija–Anglija in po 40 urah uspešno pristal na Brniku. Vendar pa mu med tem letom ni šlo vse po načrtu.
Že leto prej je z letalom Beachcraft Bonanza N-35 odletel proti Evropi, a ga je nad kanadskim ozemljem, potem ko je preletel že dobrih 3500 kilometrov, zajela huda nevihta s točo. Kosi ledu so razbili steklo kabine in moral je zasilno pristati. Vseeno ni obupal. Po enotedenskem postanku se je odločil, da se vrne nazaj v Kalifornijo in znova poizkusi srečo. Tokrat se je temeljito pripravil. Preučil je vremenske napovedi, še posebej pa se je poglobil v 25 let staro letalo, ki je imelo za seboj že 3300 ur letenja.
Let je skupaj s postanki trajal 40 ur. En del leta je skupno trajal 16 ur, med letom pa je prišlo do nenadnega zapleta.
»V letalo sem namestil rezervne tanke, da bi imel na voljo dovolj goriva. Med letom mi je po neki turbulenci pri rezervnem tanku počila cev. Po kabini se je začel izlivati bencin, ustavil se je tudi motor. Hitro sem moral zamenjati povezavo s tankom, vzel sem cunjo in problem saniral. Gorivo je prenehalo teči po kabini, ampak vsega še ni bilo konec. Pod kabino je bil namreč izpuh od motorja in samo čakal sem, kdaj bo prišlo do eksplozije.«
Ob uspešnem pristanku na Brniku je odprl kabino, stopil iz letala in z visoko dvignjenimi rokami zavpil: »Pa sem naredu!« Tako je postal prvi Slovenec, ki je z enomotornim letalom preletel Atlantski ocean.
Tudi astronavt slovenskega rodu Ronald Šega mu je na odprtju slovenske ambasade v Washingtonu dejal, da je začuden, da je to storil.
»Jaz pa sem mu v šali dejal, da je tudi on malo nor, ker je šel štirikrat na vesoljsko postajo Mir. In tako sva ostala v stiku. Rekel sem mu tudi, da naj nujno obišče Slovenijo, ker je slovenskega rodu. Vendar je bil na začetku v dilemi, ker ni vedel, če v Sloveniji razumejo angleški jezik. Pozneje je obiskal Slovenijo, kjer so ga lepo sprejeli. Ko se je vrnil, se mi je zahvalil za idejo in poudaril, da je z obiskom spet dobil nazaj svojo identiteto.«
Delo je Jožeta Udovča, med drugim je bil tudi izumitelj, vodilo tudi v svet ameriške politike in posledično je bil prisoten tudi pri prizadevanjih za priznanje Slovenije kot samostojne države v Združenih državah Amerike. To je potrdil tudi prvi slovenski veleposlanik v ZDA dr. Ernest Petrič.
»Na Capitol Hill je prišel med člane predstavniškega doma in senatorje z namenom, da v ZDA zlobira priznanje države Slovenije. Udovč je bil namreč ugleden gospod in med senatorji je osebno poznal takrat zelo vplivnega republikanskega kandidata za podpredsednika ZDA Dola.«
Dr. Petrič dodaja, da je Jože Udovč klen človek, tisto, kar si človek predstavlja pod izrazom »Američan«. Nekdo, ki se zanese nase, ki skrbi zase in ki je pošten, samozavesten, odločen, v svoji duši pa pravi Dolenjec.
Danes upokojeni ključavničar in uspešen podjetnik pri 82 letih živi, kot sam pravi, prijetno življenje v Kaliforniji. Tja ga je pred več kot 60 leti ponesla pot iz rojstne vasice Podlisca pri Dobrniču in še sanjalo se mu ni, kaj vse ga čaka. Jože Udovč poudarja, da kljub trpljenju, ki ga je doživel med 2. svetovno vojno, danes živi povsem drugo življenje. Pravi, da živi v raju.
»Sonoma v Kaliforniji ima prijetno podnebje. Živim lagodno, ker sem v mladih letih dovolj zaslužil, da imam danes dobro pokojnino. Upokojen sem že 21 let. V ZDA mi je uspelo vse, kar sem si želel.«
Po poklicu industrijska šivilja je bila gospa Marija Klešnik kar nekako izgubljena, ko je odšla v pokoj. Rada ima rože, rada se je ukvarjala z otroki. Za dom starejših se je prijavila že prej, potem pa je naneslo, da jo je v selitev nekako prisililo zdravje. Obiskali smo jo v Domu starejših občanov Fužine kmalu po tem, ko je bil za njimi Maraton Franja na sobnih kolesih.
Gospa Lidija Livek je pred letom in pol prišla v Dom starejših občanov Fužine v Ljubljani in pravi, da se počuti kot doma. Všeč ji je, da ima družbo, kadar si jo zaželi, lahko pa se umakne, če bi bila raje sama. Zadnji meseci so bili res naporni, o času, ki smo ga preživeli, pa veliko razmišlja. Prav o tem sta začeli pogovor tudi z Lucijo Fatur.
O marsičem se da pogovarjati z gospo Zoro Bertoncelj, ki se je ustalila v Domu starejših občanov Fužine v Ljubljani, kjer, kot pravi, se počuti izredno prijetno. Življenje v domovih je bilo zadnje leto na hudi preizkušnji, zato je gospa Zora še toliko bolj vesela, da se vse skupaj nekako vrača, za zdaj, v stare tirnice. V tem Domu v Fužinah ob Maratonu Franja priredijo prav poseben Seniorski maraton Franja, kjer stanovalci Doma nabirajo kilometre na sobnih kolesih. Gospe Zori Bertoncelj se kot zagrizeni športnici ta dogodek zdi še posebej zabaven. Z Lucijo Fatur sta začeli pogovor o tem, kaj je gospa počela v življenju.
Že vse od leta 1872 deluje Prostovoljno gasilsko društvo Ljubljana - Vič, takrat imenovano Prostovoljna požarna bramba Vič - Glince, vključenih pa je bilo 20 članov. Danes je članov več, s svojim prostovoljnim delom pa še vedno nesebično pomagajo. Gospod Andrej Lešnjak bo prihodnje leto prav tako praznoval lepo okroglo obletnico udejstvovanja med gasilci, ki se jim je zapisal z vsem srcem. "Ko zapiska pozivnik, nič ne razmišljaš, samo tečeš," je v pogovoru razložil Luciji Fatur, dobro pa se spomni tudi obdobja vojne za Slovenijo pred tridesetimi leti.
V oddaji Storž gostimo Zvoneta Dolenca iz Prevoj pri Šentvidu pri Lukovici. Gospoda, ki te dni praznuje 70. rojstni dan, dobro poznajo predvsem ljubitelji legendarnih avtomobilov fičo in preostalih starodobnih vozil. Je predsednik Fičo kluba Slovenije, v njegovi garaži pa poleg več fičkov najdete tudi druge štiri- in dvokolesne lepotce častitljive starosti.
Lučka Šićarov, dipl. filozofinja in pedagoginja, se ukvarja z oblikovanjem unikatne keramike in poučevanjem keramike. Od leta 1987 je sodelovala na več kot 40 skupinskih in mednarodnih razstavah ter imela več kot 20 samostojnih razstav v Sloveniji in tujini ter prejela več mednarodnih priznanj in nagrad. V studio jo je povabila Lucija Fatur.
Verjetno se bo marsikateri od naših poslušalcev in poslušalk spomnil našega tokratnega sogovornika - dolgoletnega kolega Jožeta Skoka. Nekateri ga poznajo tudi kot šahista, morda pa niste vedeli, da je tudi glasbenik. Lotil se je tudi pisanja in konec lanskega leta je izšla njegova monografija Zabavni ansambli na Domžalskem. O vsem, kar ga razveseljuje, se bo pogovarjal z Lucijo Fatur.
Kako se je Dolenjka znašla na Gorenjskem, bomo izvedeli v pogovoru s tokratno sogovornico, gospo Jano Toporiš. Dom je našla v Bistrici pri Tržiču, leta po upokojitvi pa si zapolnjuje z najrazličnejšimi dejavnostmi v okviru Društva diabetikov Tržič in skupine, ki deluje znotraj društva, Bistriške gavtrože. Tako ji je udejstvovanje v društvu prineslo predvsem prijetne izzive. Jano Toporiš je obiskala Lucija Fatur.
Našemu tokratnemu sogovorniku Alojziju Ogrizku je življenje prineslo na pot najrazličnejše preizkušnje. Ker pa verjame, da se vsaka stvar zgodi z namenom, se je z vsako pogumno spoprijel in jo vzel kot izkušnjo. Danes živi v Logatcu z ženo, ki je zbolela za demenco, a prav vsak dan gospod Alojzij, ki ga sicer kličejo Slavko, poskrbi, da jima posije sonce. Upokojenemu učitelju frizerstva je bil poklic tako rekoč položen v zibel. Obiskala ga je Lucija Fatur.
Skupina Spoznajmo svoje mesto in domovino je ena izmed skupin na Univerzi za tretje življenjsko obdobje. Namen programa je z raziskovalnim projektnim delom pridobiti interdisciplinarno znanje o kulturni dediščini našega mesta. Tokrat ga predstavljata študentki Judita Bagon in Meta Havliček.
Oddaja STORŽ – Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja – odkriva številne plasti življenja v zreli dobi, od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, dejavnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve in medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. STORŽ sicer pripoveduje o starejših, namenjen pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Marija Antonija Novljan ima 89 let. Uživa na svojem zelenjavnem vrtu, med rožami, čas si preganja tudi s poslušanjem našega radia, vedno pa tudi rada pripoveduje o svojem življenju. Njene misli pogosto odplujejo v čas njenega otroštva in mladosti, ki jo je preživela v njej tako ljubi Beli Krajini. To so bili težki časi. Čas druge svetovne vojne in čas po vojni. Kot 15letno dekle se je kot brigadirka udeležila gradnje železniške proge Šamac Sarajevo. Mladinske brigade so bile po vojni številne. Na različnih koncih razrušene Jugoslavije so opravile zelo dragoceno in dobrodošlo delo, prostovoljno delo pa je bilo za tisti čas nekaj običajnega, pravi.
22. april je Dan Zemlje in tudi Dan tabornikov. Za slednje, združene v Zvezi tabornikov Slovenije, je letošnji dan še posebej pomemben, saj obeležujejo kar 70 let svoje organizacije. Ivo Štajdohar je taborništvu posvetil svoje življenje. Ko se je organizaciji pridružil pred skoraj 60-imi leti, so ga očarale predvsem njene dejavnosti, stik z naravo, druženje in učenje, kasneje pa se je pri tabornikih tudi zaposlil. Ljubezen do narave pa ga ne zapusti tudi v pokoju.
Se radi spominjate svoje mladosti, še posebej šolskih dni? Ste v tistih letih doživeli kakšno prav posebno dogodivščino, ki bi jo z veseljem delili tudi z drugimi in pri vsem tem radi pišete? Potem vas vabimo k poslušanju oddaje, ki vsem pišočim predstavlja natečaj Mestne knjižnice Ljubljana.
Obsežni dnevni zapisi, nastali v obdobju njegovega županovanja in pridobitev, pomembnih za razvoj kraja, so zbrani v knjigi, ki je nastajala leto dni. S pisanjem svojstvene krajevne kronike se je srečal prvič, a je vztrajal do izida. Milan Kocjan pravi, da je čas treba pravilno porazdeliti: zgodaj zjutraj in dopoldne je čas za delo doma, v gozdu, mizarjenje in pomoč. Popoldnevi pa so čas za odklop, naravo in za obiske bližnjih manj obljudenih vrhov, zdaj prihaja tudi čas za užitke na motorju.
Olgo Rupnik Krže poznamo kot dolgoletno ravnateljico Mladinskega doma Malči Beličeve v Ljubljani, javnega in izobraževalnega zavoda za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami. Je defektologinja, ki je ob koncu svoje poklicne poti dobila nagrado za življenjsko delo na področju izobraževanja otrok s posebnimi potrebami. Tudi po upokojitvi je ohranila stik z mladinskim domom ter otroki in mladostniki. Oba z možem namreč sodelujeta v botrstvu otrokom.
Naša oddaja ima čisto premalo minut, da bi vanje lahko strnili bogato življenje kinologa Miroslava Zidarja. Sodnik za zunanjost, za delo službenih in reševalnih psov, za agility in ubogljivost - gospod Zidar ima zares ogromno izkušenj, prevoženih kilometrov in preživetih ur ob ocenjevanju lepote ali dela psov, a najpomembnejše je eno - ljubezen, ki jo goji do teh naših kosmatih prijateljev, je neizmerljiva. Kinologija bi lahko bila tudi njegov poklic. Ob včerajšnjem pogovoru sva zato odstrla le droben kamenček v mozaiku v vseh pogledih bogatega življenja, ki ga deli s svojo ženo.
Pozimi je bila na Zanzibarju, na otoku, kjer ni skrbi. Vsak potrebuje odklop od rutine, saj življenje ni brezskrbno in ni pravljica. Potovanja so zanjo odklop od rutine in tudi naložba v lastno življenje, ki sicer ne prinaša samo brezskrbnih in lepih trenutkov.
Gospa Iva Potočnik živi v Ravnah na Koroškem, a pravi, da tam še vedno ni povsem doma - prihaja namreč iz Slovenj Gradca. Lani poleti jo je nagovoril natečaj za najboljšo zgodbo Mestne knjižnice Ljubljana: Zgodbe mojega kraja - Kako smo nekoč preživljali počitnice. Njena zgodba se je uvrstila med najboljših deset in bila le povod za mnoge spomine, ki jih gospa Iva pripoveduje.
Tokratnega gosta smo na Prvem že večkrat gostili; ko je bil namreč še sekretar Združenja slovenskih žičničarjev, je z veseljem odgovarjal na vprašanja poslušalcev v Svetovalnem servisu. Danes je Dušan Božičnik aktiven upokojenec, ki svoje lepe vtise s potovanj in izletov deli tudi s prijatelji na Facebooku. Z veseljem je spet prišel v studio.
Neveljaven email naslov