Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
3700 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
V prihodnjih dneh bodo kulturne institucije, društva in organizacije na Goriškem in v zamejstvu na različne načine obeležile 130. obletnico rojstva in 50. obletnico smrti Franceta Bevka. Osrednji del prireditev se bo začel danes popoldne. Pred njegovim spomenikom v Novi Gorici se bodo pisatelju poklonili igralci SNG Nova Gorica z glasbeno uprizoritvijo »Dejanje priznam. Ali kriva nisem!« V vili Vipolže v Goriških Brdih pa se nocoj začenja deseti festival Flores Musicae, eden redkih svetovnih festivalov, ki se skoraj izključno osredotoča na glasbo srednjega veka in renesanse. Napovedali bomo tudi festival Lezbična četrt in razstavo Spolsko, ki jo bodo v okviru festivala nocoj odprli v ljubljanski galeriji Škuc.
France Bevk je po številu izdanih del najplodovitejši slovenski pisatelj. Z albumom France Bevk - Od Pestrne do Čedermaca, ki je izšel pri Mladinski knjigi, imamo zdaj priložnost poglobljeno spoznati njegovo ustvarjanje, življenje in delovanje; celostno podobo o pisatelju pa dopolnjujejo tudi fotografije, dokumenti in rokopisi. Danes bomo napovedali tudi premiero predstave Marjetka str. 89 v Slovenskem ljudskem gledališču Celje in povzeli dogajanje na Pleteršnikovi domačiji, kjer danes praznujejo Pleteršnikov dan, v okviru katerega bodo predstavili tudi monografijo. Vabljene in vabljeni k poslušanju!
Danes v oddaji namenjamo pozornost ustvarjanju dveh velikih imen slovenske umetnosti in kulture. In sicer Franceta Prešerna oziroma njegovih Poezij, saj je pri Celjski Mohorjevi družbi izšla Prešernova zbirka, opremljena z razlagami manj znanih besed in pojmov tik ob pesmih, z naglasnimi znamenji pa so ponudili tudi izhodišče za fonetično ustrezno recitacijo. V Pilonovi galeriji v Ajdovščini pa z razstavo Pilonovi negativi fotografij iz fonda dr. Engelberta Besednjaka in Rozalije Vuk ter novo izdajo knjige Orakelj slikarjev zaznamujejo 50. obletnico smrti Vena Pilona, ki bo 23. septembra.
Nora Turato v raznoterih medijih kombinira hitro leteče fragmente našega z lingvističnimi dražljaji nasičenega vsakdanjika, kot je zapisal Vladimir Vidmar, kurator njene razstave eto ti na, ki je na ogled v ljubljanskem Mednarodnem grafičnem likovnem centru odprli nocoj. V svojih vizualnih delih in performansih avtorica združuje izseke iz oglaševalskih sloganov, političnih parol, spletnih modrosti in podobno. Predstavljamo tudi roman Milana Dekleve in zbirko esejev Esada Babačića ter festival Mesto knjige v Novi Gorici. Foto: Urška Boljkovac, arhiv MGLC
Dvorišče Španskih borcev bo jutri zaživelo in postalo središče druženja ob kulturnem, glasbenem in kulinaričnem programu. Dogodek MOSTE OPEN, ki ga organizirata Zavod EN-KNAP in Mladinska postaja Moste bo hkrati uvedel v začetek nove sezone. To bodo v Zavodu EN-KNAP odprli s premiero predstave Milk voices o identiteti in domoljubju v sodobnem času. O domoljubju bodo skozi nekoliko drugačen časovni zorni kot govorili tudi v SSG Trst, kjer bo v nedeljo premiera predstave Bidovec-Tomažič: Tovarištvo v režiji Patrizie Jurinčič Finžgar.V oddaji bomo predstavili tudi festival Plečnik & a-cappella ter se spomnili Alenke Bole Vrabec. Vir fotografije: Fb stran SSG Trst
Škofjeloški pasijon kapucina očeta Romualda iz osemnajstega stoletja, najstarejše ohranjeno dramsko delo v knjižni slovenščini, bodo v režiji Jerneja Lorencija uprizorili v Prešernovem gledališču Kranj, muzikal Turandot na libreto Jere Ivanc in v režiji Jane Menger pa v Mestnem gledališču ljubljanskem. Poročamo tudi o okrogli mizi, ki so jo v virtualnem prostoru sinoči pripravili v okviru literarnega festivala Vilenica. Kaj pomeni pojem Srednja Evropa? Kaj so specifike srednjeevropske književnosti in kje so, širše gledano, meje Evrope? To so nekatere od iztočnic, o katerih so razpravljali sodelujoči na skupno temo Evropa se širi in krči. Quo vadis? Znan je tudi prejemnik nagrade Metoda Badjure za življenjsko delo na področju filmske ustvarjalnosti ter nominiranci za najboljšo esejistično zbirko, Rožančevo nagrado.
»Ples skozi telo povezuje vso materialnost od politične do naravne, plesni parket in politični parket pa sta morda bolj povezana, kot si mislimo,« pove koreografinja Mateja Bučar. S premiero njene predstave in razstave Parquet Ball bodo danes začeli mednarodno konferenco z naslovom Prekarnost ali samoupravljanje. Ta se vpenja v niz dogodkov, s katerimi zaznamujejo letošnji jubilej zavoda za scenske umetnosti in revije Maska – 100 letnico ustanovitve. V Svetu kulture še o pravljičnih podobah ilustratorke Marjance Jemec Božič, ki so kot izvirniki na ogled na razstavi Razkošje domišljije v Galeriji Velenje. Vabljeni k poslušanju. Foto: Vadim Fiškin
Nocoj bodo v Mestnem gledališču ljubljanskem začeli novo sezono. Psihološki triler Trije milijoni minut, ki ga režira Barbara Hieng Samobor, se vrti okoli glavnega vprašanja: katera od štirih prijateljic je pripravljena prevzeti krivdo za kaznivo dejanje, ki so ga zagrešile skupaj? S Svetom kulture se bomo odpravili v Čedad na 29. festival glasbe, gledališča in plesa iz držav Srednje Evrope in Balkana – Mitelfest. Letošnja osrednja tema je empatija. Prav tako iz Italije, natančneje iz Benetk se nam bo oglasila Ingrid Kovač Brus, ki spremlja 77. beneški filmski festival. Ta se je prevesil v drugo polovico in danes je na sporedu eden najbolj pričakovanih filmov letošnje Mostre – dokumentarec Notturno režiserja Gianfranca Rosija. Pa še tradicionalni koncertni cikel Jesenskih serenad bomo napovedali, s katerim Glasbena mladina ljubljanska zadnjih 43 let barva september. Vabljeni v našo družbo. Foto: MGL
V Svetu kulture se tokrat podrobneje posvečamo 77. beneški Mostri, mednarodnemu filmskemu festivalu, na katerem se letos predstavlja daleč največje število režiserk, glede na prejšnja leta. O filmu bomo govorili tudi v prispevku o festivalu migrantskega filma, vrhunec oddaje pa namenjamo vidnemu uspehu Igranega programa Radia Slovenija, ki se z radijsko igro Treba bi bilo peljati psa na sprehod vrača s festivala Zlati lev v Umagu. Proti koncu oddaje pripravljamo še prispevek o novostih s področja otroške in mladinske književnosti. Vabimo vas k poslušanju! na fotografiji: Maša Derganc Veselko in Sebastian Cavazza v vlogah nekdanjih partnerjev. Foto: RTV Slovenija/Špela Kravogel.
Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana letošnjo sezono, polno negotovosti – imenovano Lebdenje – začenja s premiero predstave Požigi, ki bi morala biti uprizorjena že spomladi. Uprizoritev po besedilu Wajdija Mouawada, libanonskega dramatika, igralca in režiserja, je režirala Nina Rajić Kranjac. Med motivi, ki jih ponuja dramsko besedilo, režiserka poudarja pogum za spremembe, katerega nosilec je dramski lik matere. Začel se je tudi program že 21. Evropskih dni judovske kulture, ki ga pripravlja Evropsko združenje za ohranjanje in promocijo judovske kulture in dediščine, slovenski program pa koodinira Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor. Obsega predavanja, razstave, filmske projekcije, koncerte, kolesarjenje in vodenje po mestu. Okoliščine, povezane z epidemijo, prinašajo novost – ne le v obliki upoštevanja preventivnih ukrepov na dogodkih, temveč v nedeljo tudi več ur mednarodnih vsebin na spletu.
Ko gledamo človeka skozi lastne oči, ga vidimo kot enovito bitje, ki živi ločeno od vsega živega v naravi. Ko gledamo na človeka skozi mikroskop, pa postanejo meje manj jasne, dinamične in vse lahko postane bolj povezano. Kaj je človek v razmerju z vsem živim, je osrednje vprašanje razstave Živi objekt, ki je na ogled v Mestni galeriji v Ljubljani. Na nje se predstavljajo Špela Petrič, Maja Smrekar, Saša Spačal, Robertina Šebjanič in Polona Tratnik. V oddaji tudi o 10. jubilejnem festivalu sodobne glasbe Brda Contemporary Music Festival.
Danes bomo napovedali 77. beneško Mostro – Letošnji beneški mednarodni filmski festival bo eden najbolj nenavadnih do zdaj, tako na primer ne bomo videli hoolywoodskih produkcij, bo pa zato več priložnosti za ostale filme, 18 se jih bo potegovalo za zlatega beneškega leva. Nocojšnji prvi večer bodo posvetili pred kratkim umrlemu glasbenemu maestru Enniu Morriconeju. V Svetu kulture se bomo odpravili še v atrij ljubljanskih Križank na razstavo istrsko občutenih malih plastik kiparja Jožeta Pohlena, ki se je po šolanju in bivanju v Firencah tik pred koncem druge svetovne vojne vrnil v rojstno Hrastovlje, pri ustvarjanju pa je bil vseskozi zavezan predvsem domači Istri. Foto: Reuters
Mehka moč, spretnost, s katero se država predstavlja v čim lepši luči, je ob boku razmerja med umetnostjo in politiko že dolgo v ospredju zanimanj Jasmine Cibic, umetnice, ki nas je s prepletom tovrstnih vprašanj zastopala tudi na 55. beneškem bienalu. Danes bodo v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova odprli njeno razstavo Fundus prizadevanja, ki se osredotoča na politično motivirana kulturna darila. V Svetu kulture bomo spregovorili tudi o razstavi kiparja in večmedijskega umetnika Zorana Srdić Janežiča v Galeriji ZDSLU v Ljubljani z naslovom Kdor visoko leta ..., na kateri se vprašuje po metamorfozah kolektivne in individualne zavesti o kiparskih delih, ki naseljujejo naš javni prostor. In še o filmu: od danes si boste v ljubljanskem mestnem kinu Kinodvor lahko ogledali novo mojstrovino švedskega cineasta Roya Anderssona O neskončnosti, ki se bo v prihodnjih dneh zavrtela še v drugih kinih slovenske Art kino mreže. V Slovenski kinoteki pa se bo od jutri do nedelje zvrstilo sedem filmov iz Anderssonove retrospektive. Foto (izrez): Jasmina Cibic: Darilo: Prvo dejanje (2019), enokanalni HD video
Dogajanje letošnjega mednarodnega filmskega festivala Kino Otok se je v Izoli včeraj končalo, kljub temu pa bodo v prihodnjih dneh nekatere festivalske vsebine svojo pot do občinstva našle v Ljubljani in na spletu. Več o tem, kaj je ponudil letošnji Kino Otok, v današnji oddaji! Prelistali bomo tudi znanstveno monografijo dr. Andreja Rahtena Po razpadu skupne države, v kateri avtor analizira intenzivno zgodovinsko dogajanje po koncu 1. svetovne vojne. Njegova analiza seže od domačih krajev in mest do pariške mirovne konference, njeni protagonisti so znane in manj znane zgodovinske osebnosti, med njimi tudi Ivan Žolger. Foto: Kino Otok/Maruša Sosteric
Jutri se bo v Mariboru zaključila letošnja izdaja festivala Lent. Utrip zadnjih dni je za oddajo Svet kulture preverila Urška Čop Šmajgert. Pogovorili smo se tudi z Krisztino Tóth, avtorico Odprtega pisma Evropi in se sprehodili po razstavi Mladi, neznani, avantgardni. Gre za razstavo v Mali dvorani Dolenjskega muzeja Novo mesto, ki predstavlja sodelujoče akterje novomeške pomladi, katere 100. obletnica bo letos septembra. Danes se na Opčinah začenjajo tudi 55. študijski dnevi Draga, ki so od leta 1966 prispevali k demokratični in osamosvojitveni misli. Letošnji program Drage je preveril Marij Čuk. Vabljene in vabljeni k poslušanju! Vir foto: Lent
Dnevi poezije in vina, literarni festival, ki je najprej imel dom v Medani, leta 2010 pa ga je našel na Ptuju, se je z Večeri pred dnevi v različnih mestih v Sloveniji in avstrijski Potrni začel včeraj, v Ptuju in okolici pa se bo ustalil danes. Zaradi omejitev glede koronavirusa bo letošnja izdaja precej okrnjena. V Slovenijo ne bo pripotovala kuratorka programa in pesnica Volha Hapejeva iz Belorusije, festival pa bo minil tudi ob odsotnosti obeh častnih gostov Johna Burnsida in Patrizie Cavalli, razlogi, zakaj ju ne bo na Ptuju, sicer niso povezani s covidom-19. Festivala pa se bo udeležila Krisztina Tóth iz Madžarske, avtorica Odprtega pisma Evropi, ki ga bo nocoj prebrala na Vrazovem trgu. Na Festivalu Ljubljana pa si bo nocoj občinstvo lahko ogledalo grško tragedijo Alkestido, ki odpira vprašanja smrti, izgube in vloge ženske v družbi. Ta najstarejša ohranjena Evripidova tragedija ponuja številne interpretacije in velja za eno njegovih najbolj enigmatičnih besedil. Prav enigmatičnost je prepričala Livijo Pandur, ki se pod predstavo, nastalo za Gledališče Marina Držića v Dubrovniku, podpisuje kot režiserka. Premierno so predstavo v dubrovniškem gledališču uprizorili lani septembra, danes pa jo ima torej priložnost videti tudi ljubljansko občinstvo. Vabljene in vabljeni k poslušanju!
Neverjetnih 107 let je doživel Boris Pahor, in to v stoletju, ki je bilo zaznamovano z najusodnejšimi dogodki v človeški zgodovini. Ob opazovanju teh se je spraševal tudi o svoji vlogi in poslanstvu, pričevanju o totalitarizmih, položaju slovenske manjšine in slovenstvu. V oddaji boste slišali odlomek iz Pahorjeve dnevniške knjige Žlahtne transverzale, v kateri se ozira na svoje življenjsko poslanstvo. Da je jezik snov, ki jo oblikujemo in se je zavedamo, nas spomnijo verzi Boruta Gombača, za katere je prejel Veronikino nagrado. V oddaji pa tudi o filmskem festivalu Kino otok, ki se nocoj začne v Izoli.
Festival kratke proze Short, ki se nocoj začenja v Novem Mestu ter festival sodobnega plesa Front@ v produkciji zavoda Flota v Murski Soboti sta glavna poudarka današnje oddaje. V njej bomo napovedali še podelitev Veronikine nagrade v Celju, glasbeno literarni projekt »Vse o Beethovnu« v Kopru ter instalacijo »Pridi k meni« v Mariboru.
Posvečamo se mednarodnemu festivalu umetnosti, znanosti in tehnologije A dela?, ki se danes začenja v Ljubljani in razstavi Hvalnica brezdelju, ki odpira festival. Pogledali bomo tudi v festivalsko razvejan in bogat teden, ki je pred nami. Vabimo vas k poslušanju! na sliki: grafična podoba festivala A dela?, vir: https://www.a-dela.si/
V Mariboru se je dopoldne začel festival Lent, ki je zaradi virusne okužbe v svetu in pri nas drugačen. Program je okrnjen, manj je tujih gostov, zato pa ponujajo več nastopov izstopajočih slovenskih ustvarjalcev. Govorili bomo o tem, kako avantgardni duh Bauhausa razumemo danes. V ljubljanski Švicariji je na ogled devet instalacij Tanje Devetak in Eduarda Čehovina, ki so začele nastajati ob lanski stoletnici ustanovitve Visoke šole za arhitekturo in oblikovanje Bauhaus. Foto: Ars.
Neveljaven email naslov