»Postmoderni um se zaveda, da obstajajo problemi v človeškem in družbenem življenju brez dobrih rešitev; zapleteni postopki, ki jih ni mogoče poenostaviti; ambivalentnosti, ki so več kot le jezikovni spodrsljaji, za katere je očitno, da jih je treba popraviti; dvomi, ki se jih ni mogoče znebiti; moralne muke, ki jih noben z razumom narekovan recept ne bo olajšal, kaj šele ozdravil. Postmoderni um nič več ne pričakuje, da bo našel vseobsegajočo, popolno in končno življenjsko formulo brez dvoumnosti, tveganja, nevarnosti in napak, in je zelo sumničav do vsakega glasu, ki obljublja drugače. Postmoderni um se zaveda, da vsakršna lokalna, specializirana in osredotočena obravnava, naj bo učinkovita ali ne, kadar jo primerja z dozdevnim ciljem, najbrž več pokvari kot popravi. Postmoderni um pomirjeno shaja z idejo, da ga bo godlja človeškega stanja večno spremljala. To je najsplošnejši očrt tega, kar lahko imenujemo postmoderna modrost,« je zapisal Zygmunt Bauman v knjigi Postmoderna etika, ki je ravnokar izšla v slovenskem prevodu. Bauman v njej ne ponudi seznama etičnih napotkov ali nasvetov za utrjevanje moralne samozavesti. Verjame namreč, da moralnost z negotovostjo oziroma z nezmožnostjo gotovosti le pridobi. Poročali bomo o njegovem obisku Slovenije, bili pa smo tudi na Bledu, kjer je osrednja gostja mednarodnega srečanja pisateljev, predsednica PEN-a Jenniffer Clement.  Napovedali bomo še štiri premiere in nekaj glasbenih dogodkov.