Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
»Postmoderni um se zaveda, da obstajajo problemi v človeškem in družbenem življenju brez dobrih rešitev; zapleteni postopki, ki jih ni mogoče poenostaviti; ambivalentnosti, ki so več kot le jezikovni spodrsljaji, za katere je očitno, da jih je treba popraviti; dvomi, ki se jih ni mogoče znebiti; moralne muke, ki jih noben z razumom narekovan recept ne bo olajšal, kaj šele ozdravil. Postmoderni um nič več ne pričakuje, da bo našel vseobsegajočo, popolno in končno življenjsko formulo brez dvoumnosti, tveganja, nevarnosti in napak, in je zelo sumničav do vsakega glasu, ki obljublja drugače. Postmoderni um se zaveda, da vsakršna lokalna, specializirana in osredotočena obravnava, naj bo učinkovita ali ne, kadar jo primerja z dozdevnim ciljem, najbrž več pokvari kot popravi. Postmoderni um pomirjeno shaja z idejo, da ga bo godlja človeškega stanja večno spremljala. To je najsplošnejši očrt tega, kar lahko imenujemo postmoderna modrost,« je zapisal Zygmunt Bauman v knjigi Postmoderna etika, ki je ravnokar izšla v slovenskem prevodu. Bauman v njej ne ponudi seznama etičnih napotkov ali nasvetov za utrjevanje moralne samozavesti. Verjame namreč, da moralnost z negotovostjo oziroma z nezmožnostjo gotovosti le pridobi. Poročali bomo o njegovem obisku Slovenije, bili pa smo tudi na Bledu, kjer je osrednja gostja mednarodnega srečanja pisateljev, predsednica PEN-a Jenniffer Clement. Napovedali bomo še štiri premiere in nekaj glasbenih dogodkov.
3701 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
»Postmoderni um se zaveda, da obstajajo problemi v človeškem in družbenem življenju brez dobrih rešitev; zapleteni postopki, ki jih ni mogoče poenostaviti; ambivalentnosti, ki so več kot le jezikovni spodrsljaji, za katere je očitno, da jih je treba popraviti; dvomi, ki se jih ni mogoče znebiti; moralne muke, ki jih noben z razumom narekovan recept ne bo olajšal, kaj šele ozdravil. Postmoderni um nič več ne pričakuje, da bo našel vseobsegajočo, popolno in končno življenjsko formulo brez dvoumnosti, tveganja, nevarnosti in napak, in je zelo sumničav do vsakega glasu, ki obljublja drugače. Postmoderni um se zaveda, da vsakršna lokalna, specializirana in osredotočena obravnava, naj bo učinkovita ali ne, kadar jo primerja z dozdevnim ciljem, najbrž več pokvari kot popravi. Postmoderni um pomirjeno shaja z idejo, da ga bo godlja človeškega stanja večno spremljala. To je najsplošnejši očrt tega, kar lahko imenujemo postmoderna modrost,« je zapisal Zygmunt Bauman v knjigi Postmoderna etika, ki je ravnokar izšla v slovenskem prevodu. Bauman v njej ne ponudi seznama etičnih napotkov ali nasvetov za utrjevanje moralne samozavesti. Verjame namreč, da moralnost z negotovostjo oziroma z nezmožnostjo gotovosti le pridobi. Poročali bomo o njegovem obisku Slovenije, bili pa smo tudi na Bledu, kjer je osrednja gostja mednarodnega srečanja pisateljev, predsednica PEN-a Jenniffer Clement. Napovedali bomo še štiri premiere in nekaj glasbenih dogodkov.
Sram je morda ena izmed najbolj človeških emocij. Gre za čustvo, ki je po eni strani zelo osebno, po drugi pa globoko vpeto v družbene sisteme, razmišlja umetnica Andrea Knezović, ki prav te širše mehanizme družbe postavlja v ospredje razstave Dialektika vrednosti v Projektnem prostoru društva umetnikov v Ljubljani. Razstava je odprta od 24. oktobra, oktobra pa smo obeležili tudi teden otroka. Ob tem so se številne založbe z novimi izidi spomnile na mlade bralce. Najbolj strastni med njimi so v preteklem počitniškem tednu zagotovo v roke vzeli kakšno dobro knjigo in jo z veseljem prebrali. Morda je bila med njimi tudi kakšna, ki je oktobra prišla na knjižne police. Več o teh prav tako v tokratni oddaji.
Jutri v Sloveniji praznujemo dan reformacije, posvečen verskemu gibanju v 16. stoletju, ki je sprožilo oblikovanje slovenskega knjižnega jezika. Bogastvo slovenskih protestantskih piscev je od danes, dan pred praznikom, dostopno tudi na spletnem portalu Fran, kjer so objavili prepise del slovenskih protestantskih piscev. Mednarodna, interdisciplinarna skupinska razstava sodobne umetnost Napeta sedanjost v velikem razstavišču Kibla Portal v Mariboru je zadnja razstava v sklopu mednarodnega projekta Tvegaj spremembo, ki s povezovanjem umetnosti, znanosti in družboslovja kritično opozarja na družbeno realnost našega časa. V oddaji pa tudi o razstavi Slovenija na plakatih zbirke Salce v Narodni galeriji, jutrišnji Noči grozljivk in začetku sezone tržaškega gledališča Rossetti. FOTO: FB Kibla
V Dolenjskem muzeju v Novem mestu bodo ob 17ih odprli zgodovinsko razstavo z naslovom En krompir, tri države – okupacijske meje na Dolenjskem 1941–1945. Spregovorili bomo tudi o groteskni lutkovni predstavi za odrasle z naslovom Napravite mi zanj krsto, ki so jo prvič uprizorili leta 1993 in je veljala za precej revolucionarno tisti čas, danes pa bo ponovno zaživela v Kulturnici Lutkovnega gledališča Ljubljana. V Svetu kulture še o novostih založbe Beletrina. Vabljeni v našo družbo! Vir fotografije: Dolenjski muzej
Pri založbi Goga je izšel prevod drugega romana španskega pisatelja Jesúsa Carrasca Zemlja, po kateri stopamo. Že prvi roman Na prostem, ki je tudi izšel v slovenščini, je požel odobravanje španske in svetovne kritike. V Badajozu leta 1972 rojeni Jesús Carrasco je oktobra tri tedne gostoval pri založbi Goga v Novem mestu. Ob tej priložnosti je obiskal tudi naš studio, kjer se je z njim pogovarjal Andrej Rot. V Mariboru pa so včeraj na zaključni slovesnosti razglasili nagrajence 54. gledališkega festivala Borštnikovo srečanje. Najboljša uprizoritev pretekle gledališke sezone je po presoji žirije še ni naslova v režiji Tomija Janežiča in produkciji Slovenskega mladinskega gledališča. Žirija pa je posebej izpostavila še uprizoritev Ali: Strah ti pojé dušo v režiji Sebastijana Horvata in produkciji ljubljanske Drame, ki je prejela tudi nagrado Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije. V oddaji pa tudi o arheološki razstavi Bratje po orožju – elite starejše železne dobe in gostovanju tria Wild strings – Divje strune na Kitajskem. Foto: Jedrt Jež Furlan
Osrednji nacionalni gledališki festival, ki že štiriinpetdeset let bogati slovenski gledališki in kulturni prostor, za letošnje leto počasi zapira svoja vrata. V dveh tednih Borštnikovega srečanja se v Mariboru na odru SNG Drama, v Lutkovnem gledališču, Umetnostni galeriji Maribor in številnih drugih prizoriščih vsako leto zvrstijo najboljše produkcije slovenskih gledališč. Festival se zaključuje s slovesnostjo, na kateri v veliki dvorani slovenskega narodnega gledališča Maribor podeljujejo nagrade za dosežke na več področjih gledališke ustvarjalnosti, med katerimi je najuglednejši Borštnikov prstan, nagrada za izjemen igralski opus. Pred tem bomo lahko obiskali še zadnje tri tekmovalne predstave in številne spremljevalne dogodke. V Mariboru ostajamo tudi na umetnostnem sejmu v razstavišču Salzburškega dvorca sredi starega mesta, poročamo pa še o koncertu vokalnega abonmaja v Slovenski filharmoniji v Ljubljani in premieri kratke radijske igre Čas. Foto: Borštnikovo srečanje
Za to, da tuji knjižni naslovi pridejo med slovenske bralce, poskrbijo književni prevajalci. Dve izmed njih – Tatjana Jamnik in Breda Biščak – bosta danes prejeli Sovretovo nagrado za vrhunske prevode, posvetili pa se jima bomo tudi v tokratni oddaji. V tej bomo prelistali še novosti z založbe Mladinska knjiga, med katerimi je roman irske pisateljice Sally Rooney Normalni ljudje, ki ga je medijska hiša Guardian uvrstila na seznam 100 najboljših knjig 21. stoletja. Današnji kulturni program izrazito zaznamuje tudi glasba. Nocoj lahko prisluhnete koncertu za Oranžni abonma, glasbenemu večeru, na katerem se bodo izvajalci spomnili Tomaža Pengova, ter letnemu koncertu Mladinskega pevskega zbora RTV Slovenija. Vse tri vam bomo danes podrobneje orisali. Vabljene in vabljeni k poslušanju! Foto: Pixabay
V Svetu kulture bomo spregovorili o prenovljenem Muzeju sodobne umetnosti v New Yorku, ki so ga v ponedeljek po štirih mesecih znova odprli. S 450 milijonov dolarjev vrednim projektom so razstavne površine razširili za tretjino. Danes bo v Trstu niz prireditev v počastitev pisatelja Alojza Rebule ob 1. obletnici njegove smrti, tudi o tem v oddaji, pa o svečani akademiji ob 80-letnici Akademije za glasbo v Ljubljani in ob 100-letnici višjega glasbenega šolstva v Sloveniji. Tu je še aktualno dogajanje na 54. Borštnikovem srečanju in še kaj se bo našlo. Vabljeni k poslušanju. Foto (izrez): Facebook - MoMA
Tudi o jugoslovanski slepoti Petra Handkeja, letošnjega nobelovega nagrajenca, je v daljšem pogovoru razmišljal Drago Jančar. Z Aleksandrom Čobcem se je pogovarjal tik pred svojim današnjim nastopom na enem izmed najuglednejših prizorišč Frankfurtskega mednarodnega knjižnega sejma, tako imenovani Modri Zofi. Pogovor lahko poslušate v zadnjem delu oddaje, v kateri najprej napovedujemo tri gledališke premiere in dva glasbena dogodka. Slovensko stalno gledališče v Trstu začenja sezono s Krčmarico Mirandolino Carla Goldonija, v Zagrebu so po drami Slavoja Žižka ustvarili predstavo Antigona, v ljubljanski Mali drami pa napovedujejo avtorski projekt Simpozij. Letos praznujemo 180. letnico rojstva Davorina Jenka, posvečen mu bo tudi jutrišnji koncert Davorin Jenko zbližuje in združuje v Cerkljah na Gorenjskem. V Kinu Šiška v Ljubljani pa bo prav tako jutri koncert z naslovom Operacija Helikon, ki ga boste lahko v neposrednem prenosu poslušali tudi na Programu Ars in v video prenosu na Arsovi facebook strani.
Založba Beletrina je med novejše izdaje uvrstila kar dva prevoda, ki sta jih izvirniku napisala Nobelova nagrajenca za književnost. José Saramago je portugalski pisatelj, ki je s prepletanjem alegorije in fantastike v svojih literarnih delih velikokrat zavzel kritično distanco do ključnih in univerzalnih tem v družbi, Iva Andrića pa so tako ali tako že poimenovali balkanski Homer. V oddaji Svet kulture se bomo posvetili predvsem prvemu, pravzaprav Saramagovem romanu Leto smrti Ricarda Reisa. Na zgodovinskem in političnem ozadju se dandanes riše tudi aktualno stanje v kitajskih kinematografih, v katerih je spored zelo odvisen od uradne kitajske cenzure. Iz kontekstov pa bomo razbirali tudi pomene razstavnih del Jake Babnika, ki bodo na ogled v Galeriji Jakopič.
V današnjem Svetu kulture se bomo najprej odpravili v Maribor, ki je bil ta konec tedna v znamenju najpomembnejšega gledališkega festivala pri nas. Prikazali so dve tekmovalni predstavi, v petek zvečer pa je mednarodni umetniški ansambel Gecko uprizoril predstavo Poroka. Izraelsko-britanski performer Amit Lahav je v njej naslikal distopični svet, v katerem smo vsi poročeni z družbenim sistemom. V oddaji tudi podrobneje o razstavi enega najpomembnejših italijanskih kiparjev Antonia Canove v Rimu.
»Nikoli ne bom pozabil tistih rok« ob svojih fotografijah razmišlja fotoreporter Nace Bizilj, dolgoletni sodelavec časnika Dnevnik. Prav roke so pogosto srž njegovih fotografij prelomnih dogodkov, med katerimi posebno mesto zavzema osamosvajanje Slovenije. Nocoj bodo v Muzeju novejše zgodovine Slovenije odprli njegovo retrospektivno razstavo. V Svetu kulture gremo tudi na gledališke deske – ameriški pisatelj Michael Cunningham je leta 1998 izdal roman z naslovom Ure, ki ga je izstrelil med pisateljske zvezde in mu prinesel Pulitzerjevo nagrado. Leta 2003 je režiser Stephen Daldry po romanu posnel film Ure do večnosti, v katerem so blestele Nicole Kidman, Julianne Moore in Meryl Streep, na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega pa bomo nocoj omenjeni roman videli še v odrski izvedbi. V oddaji še o osrednjem mednarodnem festival novomedijske kulture pri nas – Speculum Artium v Trbovljah in o drugem oktobrskem koncertu v ciklu Kromatika. Foto (izrez): avtor Nace Bizilj, vir Muzej novejše zgodovine Slovenije
V današnjem Svetu kulture se bomo najprej odpravili v Frankfurt, kjer poteka 71. mednarodni knjižni sejem. Na njem se predstavlja okoli 7500 razstavljavcev iz 109 držav, častna gostja je Norveška. Iz Nemčije nas bo pot vodila v Italijo, natančneje v Rim, kjer so nedavno odprli razstavo, ki združuje petdeset mojstrovin francoskega impresionizma. Za konec bomo obeležili še 25 let študija kulturologije.
Znan je bookerjev nagrajenec, pravzaprav nagrajenki, kajti letos so za najpomembnejšo literarno nagrado angleško govorečega sveta izbrali romana dveh pisateljic. Začenja se festival violončelistov in violončela Cellofest Ljubljana, medtem pa v NUK-u odpirajo razstavo ob 200. obletnici smrti Žige Zoisa. Predstavili bomo projekt TRANSFORM, ki bienalno povezuje umetniške akademije Jugovzhodne Evrope z obsežno mednarodno skupinsko razstavo. Foto: Reuters.
V oddaji Svet kulture bomo podrobneje predstavili novo razstavo tekstilij v Narodnem muzeju Slovenije, ki že od leta 1890 hrani zbirko 53 koptskih tkanin. V muzeju so zbirko strokovno obdelali z najsodobnejšimi znanstvenimi tehnikami in metodami ter ovrednotili, v obliki razstave in razstavnega kataloga pa jo prvič strnjeno predstavljajo slovenski javnosti. V oddaji bomo govorili tudi o Dnevih muzikologije, 54. Borštnikovem srečanju ter vas povabili na koncert sodobne glasbe v Cankarjev dom.
V SNG Drama Ljubljana bo v soboto premiera mednarodne koprodukcije, avtorskega projekta Pogovori o ljubezni, v režiji Jerneja Lorencija. Avtorji besedila so ustvarjalci uprizoritve, ki je nastala skozi raziskovanje ljubezni v družbenih, jezikovnih in kulturnih kontekstih. Popularizacija stripa in stripovske kulture pa je v ospredju ljubljanskega festivala stripa Tinta, ki ga bomo podrobneje predstavili v tokratni oddaji. V tej se bomo dotaknili še ene predstave – Turobni dnevi, čudoviti časi, premiera te bo v Anton Podbevšek Teatru v Novem mestu. Ocenili pa bomo tudi plesno predstavo Brina Bare Kolenc in Leje Jurišič. Foto: SNG Drama Ljubljana/Festival stripa Ljubljana - Tinta 2019
Na področju kulture je danes mednarodno najodmevnejša razglasitev dveh prejemnikov Nobelove nagrade za književnost, pri nas pa je najpomembnejši dogodek odprtje 9. trienala sodobne umetnosti - U3 v Moderni galeriji v Ljubljani. Tokrat ga je pod imenom Živo in mrtvo zasnoval češki kustos Vit Havránek. Današnji večer bo tudi v znamenju številnih premier: Čarobne piščali v ljubljanski operi, predstave Strahovi v Kranju, črne komedije Volpone v Mestnem gledališču ljubljanskem in predstave Iztoka Mlakarja Tutošomato v Novi Gorici. Napovedali bomo tudi drugi koncert za Modri abonma Slovenske filharmonije. Foto: Maja Smrekar & Manuel Vason, K-9_tipologija: Hibridna družina, Berlin, 2016 (produkcija Galerija Kapelica)
Prelistali smo Tristo zajcev, zbirko slovenskih ljudskih pravljic. Ilustrirane pripovedi iz zapuščine Milka Matičetovega je ob stoti obletnici njegovega rojstva izbrala in jim dala novo preobleko Anja Štefan. Odpravili smo se po poti drog v tretjem rajhu – v Sloveniji je na obisku avtor knjige Popolna omama Norman Ohler. Delo prinaša obsežno raziskavo, ki je rezultat petletnega raziskovanja nemških in ameriških arhivov. V oddaji tudi o festivalu sodobne glasbe Unicum, razstavi Silvestra Komela z naslovom Čutenje svetlob in barv, preverili smo umetniško-kulturni utrip na tržaškem, za konec pa smo se odpravili še v Hong Kong, kjer protesti razdvajajo kulturnike. Vir fotografije: BoBo
Jesenski dnevi bodo v znamenju poezije, tudi v pričakovanju prejemnika Jenkove nagrade, ki jo pesnica ali pesnik dobi za najboljšo pesniško zbirko zadnjih dveh let. Nagrade se podeljujejo tudi v okviru Meseca oblikovanja, medtem ko v slikovitem obmorskem mestu Koper odpirajo skupinsko razstavo Sodobno severnojadransko marinistično slikarstvo, zato se napotite v palačo Gravisi, ali pa na številne koncerte v Ljubljani in Mariboru.
V oddaji Svet kulture se bomo tokrat posvetili gostovanju prepoznavne ustvarjalke sodobne slovaške poezije. Mária Ferenčuhová je namreč odmeven pesniški glas svoje generacije na Slovaškem. V njenih zbirkah najdemo zelo različne teme – od okoljske problematike, materinstva do smrti in bolezenskega stanja človeka – prepoznavnost pa si je zgradila s specifičnim nerazčustvovanim pristopom. Radijska igra z naslovom Ta pesem ozdravi ribo, ki je nastala na osnovi besedila francoskega avtorja Jeana Pierra Simeona, je nominirana za nagrado na festivalu Prix Europa v Berlinu. Tudi sicer bomo nekaj več pozornosti namenili knjižni produkciji za otroke, saj se začenja teden otroka, poteka pa tudi mesec skupnega branja.
"Ples je zame gibanje v času in prostoru, njegove možnosti omejujejo samo naša domišljija in dve nogi." Tako je razmišljal plesalec in koreograf Merce Cunningham, ki je opustil običajno pripovedovanje zgodb z baletom in se osredotočil samo na plesno poetiko. Gib pri njem ne sledi nujno glasbi, plesne predstave pa je pogosto spojil z vizualno umetnostjo. Ansambel CNN – Ballet de Lorraine je ob 100. obletnici Cunninghamovega rojstva pripravil plesni večer, ki bo v nedeljo gostoval v ljubljanskem Cankarjevem domu. Napovedali bomo tudi dve premieri. V SNG Maribor bo v režiji Stanislava Moše na ogled opera Netopir, ki je polna spletk in na videz brezskrbne zabave v razkošnih kostumih in je eden izmed operetnih biserov dunajskega "kralja valčkov" Johanna Straussa ml. Uprizoritev dela Amelia E. v ljubljanski Mali drami z zgodbo naslovne junakinje, ki je kot prva ženska sama preletela Atlantik, posredno razmišlja o človeški sli po letenju in preseganju ovir. V Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki pa odpirajo retrospektivo Nandeta Vidmarja, ki je znan predvsem kot ekspresionist, tradicionalni krajinar, portretist ter slikar žanrskih in partizanskih prizorov, zelo malo pa se ve o njegovih barvitih in enigmatičnih delih iz 50. in 60. let prejšnjega stoletja. V nedeljo pa se v Ljubljani začenja še mednarodni festival sodobne glasbe Unicum. Foto: Laurent Philippe, spletna stran Cankarjevega doma
Neveljaven email naslov