Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
»Malokatera ženska iz naše zgodovine je pretrpela toliko krivic /.../ in v zgodovino vstopila s tako omadeževanim slovesom kot prav ona."
Pri Celjski Mohorjevi družbi so poskrbeli za prevod monografije o Barbari Celjski, ki jo je napisala slovaška zgodovinarka Daniela Dvořáková. V njej se avtorica odmakne od negativne podobe vladarice, ki je vztrajala stoletja. Petnajstletno delo zgodovinarke, ki je preučevala arhivska gradiva, pokaže predvsem, kako izobražena in dobra vladarica je bila Barbara, ki se je od vseh Celjskih povzpela najvišje.
V oddaji pa tudi o treh pomembnih izdajah Zelene zbirke Studia humanitatis, med katerimi je Splošno jezikoslovje Ferdinanda de Saussura. Njegovo delo je pred več kot sto leti odprlo ključna vprašanja, s katerimi se jezikoslovje ukvarja še danes.
3698 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
»Malokatera ženska iz naše zgodovine je pretrpela toliko krivic /.../ in v zgodovino vstopila s tako omadeževanim slovesom kot prav ona."
Pri Celjski Mohorjevi družbi so poskrbeli za prevod monografije o Barbari Celjski, ki jo je napisala slovaška zgodovinarka Daniela Dvořáková. V njej se avtorica odmakne od negativne podobe vladarice, ki je vztrajala stoletja. Petnajstletno delo zgodovinarke, ki je preučevala arhivska gradiva, pokaže predvsem, kako izobražena in dobra vladarica je bila Barbara, ki se je od vseh Celjskih povzpela najvišje.
V oddaji pa tudi o treh pomembnih izdajah Zelene zbirke Studia humanitatis, med katerimi je Splošno jezikoslovje Ferdinanda de Saussura. Njegovo delo je pred več kot sto leti odprlo ključna vprašanja, s katerimi se jezikoslovje ukvarja še danes.
Nobelovo nagrado za književnost je dobila južnokorejska pisateljica Han Kang, ki je tako postala prva oseba iz Južne Koreje, ki je prejela to nagrado. V slovenščino imamo preveden le en njen roman in sicer z Bookerjem nagrajeno delo Vegetarijanka, ki je pri nas izšlo leta 2021. V oddaji vas vabimo še na predstavo Procesi, ki jo avtorsko podpisuje Duo Silence, izvedeli pa boste tudi več o unikatnem muzejskem prostoru Tržiškega muzeja.
Napovedujemo praznik stripa, festival Tinta, ki v Ljubljano v teh dneh prinaša pester izbor avtoric in avtorjev iz tujine. Letošnja izdaja je posebna, saj v ospredje postavlja striparke. V Mariboru se je sinoči z javnim branjem dramskih besedil mladih ustvarjalcev začel 6. Festival ZIZ – Dnevi mariborske alternativne gledališke produkcije, ki letos nosi podnaslov Gledališka puščava. Predstavljamo pa tudi tri nove knjige, ki so izšle pri Založbi Goga, in sicer izpod peres Mihe Mazzinija, Lucije Stepančič in Andreja Rozmana Roze.
V Gorici in Novi Gorici do nedelje poteka festival Poklon viziji. Filmski festival, ki ga organizira Kinoatelje iz Gorice po besedah organizatorjev postaja več kot le poklon filmskim ustvarjalcem - odpira prostor za refleksijo o filmu kot sili, ki odpira skrite plasti resničnosti. V oddaji napovedujemo tudi koncert zasedbe Duo Aratik, v katerem igrata slovenska kitarista Aljaž Cvirn in Jure Cerkovnik. Oba kitarista delujeta v Švici ter redno koncertirata solistično ter v različnih komornih sestavih.
V tokratni oddaji malce več o razstavi slovenskega slikarja in umetnostnega zgodovinarja Marijana Tršarja Igrivost barv, ki je na ogled v likovnem salonu Kočevje. Pripravili smo pregled aktualne otroške in mladinske literature, obeležujemo pa tudi današnji Svetovni dan arhitekture.
Tema sestrstva, ki presega razlike in omogoča sodelovanje, je v ospredju letošnjega festivala Mesto žensk, s katerim bomo začeli današnjo oddajo. Nadaljujemo gledališko – konec tedna ob številnih premierah prinaša tudi predstavo Radost, ki je nastala v koprodukciji dveh mestnih gledališč – ptujskega in ljubljanskega, režijo in besedilo pa podpisuje Nejc Gazvoda. V Slovenskem narodnem gledališču Maribor začenjajo operno sezono s premiero opere Lucia di Lammermoor italijanskega skladatelja Gaetana Donizettija. Na velikem odru Slovenskega stalnega gledališća bo v koprodukciji zaživela drama Woyczek. Predstavljamo tudi freiburški Ansambel Recherche, ki te dni gostuje pri nas.
Tihožitje v zrcalu časa, kot so naslovili 13. Mednarodni festival likovnih umetnosti v Kranju, v središče postavlja to, sicer tradicionalno slikarsko zvrst, ki pa ima dovolj potencialna tudi za sodobne ustvarjalne pristope. Festival se z odprtjem razstav in podelitvijo nagrad začenja danes, priznanje za življenjsko delo so letos namenili akademskemu slikarju in grafiku Darku Slavcu. V SNG Opera in balet Ljubljana drevi pripravljajo prvo operno premiero. Po 31-ih letih bo na ljubljanskem odru znova zaživela zadnja Verdijeva mojstrovina – Falstaff, s katero je skladatelj sklenil svojo izjemno glasbeno pot. Predstava je nastala v koprodukciji z Mestnim gledališčem Carla Goldonija iz Livorna.
V Galeriji Krka v Novem mestu so sinoči odprli razstavo slik Jadrana Lenarčiča Vrtovi naslade. Z domišljijske perspektive ustvarjene slike s spomini na mladost se radostno poigravajo z barvami in simboli, je o delih zapisala Tatjana Pregl Kobe. V Ljubljani pa bo Cukrarna v prihodnjih treh dnevih spet gostila festival Indigo, na katerem povezujejo sodobno kulturo, umetnost, oblikovanje in filozofijo. Tridnevni festival, ki povezuje sodobno umetnost in sodobne glasbene izraze, pa oblikovanje ter filozofijo, bo letos potekal pod naslovom Paralelni svetovi – paralelni čas.
V oddaji tokrat malce več o razstavi Naša last, slovenska protestna fotografija 2020–2022, ki jo bodo drevi odprli v galeriji Jakopič. Združuje prek 250 barvnih ali črno-belih fotografij izbranih 38ih fotografov, ki so dokumentirali protestne in aktivistične dogodke v času pandemije. Fotografije so razporejene tematsko, dopolnjuje jih koledar dogajanja tega obdobja. V Galeriji mesta Ptuj je na ogled gostujoča razstava Mestne galerije Nova Gorica Risomanija, ki združuje 13 avtorjev. Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož pa je v Miheličevi galeriji predstavil retrospektivni pregled del akademskega slikarja in profesorja Zdenka Huzjana z naslovom Življenje je krog.
V galeriji Vžigalica so odprli razstavo umetnika Mateja Stupice z naslovom Toplice. Z uporabo delavske opreme, prepariranih predmetov in glasbenih inštrumentov se je osredotočil na večplastnost dojemanja objektov skozi odnos med zvokom in podobo. V Svetu kulture tokrat tudi o pred nekaj dnevi predstavljeni knjigi »Humanizacija dela«, ki jo je napisal prof.dr. Uroš Stanič. Gre za spomine na začetke slovenske industrijske robotike in robotizacije pri nas.
Napovedujemo premiero komedije Ženske na oblasti, prirejene po 2.400 let starem tekstu grškega pisca, s katero mariborska Drama odpira novo sezono. V cerkvi sv. Petra v Radečah pa pripravljajo prvi koncert 8. Sonc Festivala, posvečenega komorni umetnostni glasbi, ki bo potekal do nedelje.
V oddaji se bomo najprej odpravili na Dunaj, kjer se v okviru Tedna oblikovanja predstavljajo tudi slovenski oblikovalci. Izvedeli boste več o novi radijski igri našega igranega programa, ki govori o skladatelju Gustavu Mahlerju, vabimo pa vas tudi na abonmajski cikel Same mogočne skladbe Orkestra Slovenske filharmonije.
V Lutkovnem gledališču Ljubljana so pripravili novo izdajo mednarodnega bienalnega festivala Lutke, s katerim so tudi letos v prestolnico privabili številne lutkarje iz različnih držav. Začela se je z lutkovno predstavo Nadobudne pošasti, uradno pa ga bo odprla Hiša za lutke. V Mariboru pa nocoj s prvim sklopom retrospektivnega programa odpirajo 14. izdajo mednarodnega filmskega festivala stop animacije StopTrik. Letošnja osrednja tema je transhumanizem, program bo tudi v znamenju solidarnosti s Palestinci. Prikazali bodo 131 animiranih filmov, spremljajo jih razstave, delavnice, razprave, koncerti in drugi dogodki.
V dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu bodo podelili Arsovo lastovko za najboljšo kratko zgodbo, nagrado, ki jo vsako leto razpiše Uredništvo za kulturo Tretjega programa Radia Slovenija, programa Ars. Na 33. natečaj je letos prispelo 980 zgodb, ki so ustrezale pogojem natečaja. Strokovna žirija v sestavi Breda Biščak, Nada Grošelj in predsednik Vlado Motnikar je Arsovo lastovko podelila zgodbi z naslovom Trije asi in v utemeljitvi zapisala, da en sam prizor natančno slika dogajalni čas, prostor in osebe, drobni detajli v ozadju pa odsevajo našo polpreteklost in morda celo družbeno sedanjost. Pri Cankarjevi založbi pa sta v teh dneh izšla prevoda romanov pomembnih evropskih avtorjev: poljske nobelovke Olge Tokárczuk in češkega pisatelja Josefa Škvóreckega.
V Ljubljani se začenja Festival migrantskega filma, že 15. po vrsti. Letošnji festival ponuja 22 filmov iz 14 držav in spremljevalni program z desetimi gosti. Festival pripravlja Slovenska filantropija, festivalske filmske projekcije pa bodo na ogled tudi v Črnomlju, Gornji Radgoni, Kopru, Logatcu, Mariboru, Metliki, Murski Soboti in Žalcu. V Mariboru pa so v okviru Festivala fotografije pripravili kar 17 razstav, osem osrednjih in devet v spremljevalnem delu festivala.
Kaj se skriva za veseljem? Lahko vse kaj drugega kot razlogi za veselje. Kaj pravzaprav današnji sodobni človek dojema kot radost? Takšna vprašanja se postavljajo ob predstavi Čas za veselje, ki jo bodo zvečer uprizorili v Mestnem gledališču ljubljanskem. Avtor besedila je norveški dramatik Arne Lygre. V Mestni galeriji Ljubljana pa so sinoči odprli razstavo Različnosti. Izbrani avtorji, ki sodijo v vrh slovenske umetnosti, predvsem kiparstva, združujejo dela, izdelana v različnih materialih in skozi različne likovne pristope.
V Mestnem gledališču ljubljanskem bodo zvečer odprli novo gledališko sezono. Na Velikem odru bodo uprizorili gledališko klasiko Kazimir in Karolina izpod peresa avstrijskega dramatika madžarskega rodu Ődőna von Horvatha. Avtorja priredbe sta Tibor Hrs Pandur in Nina Rajić Kranjac, ki je dramo tudi režirala. V Mariboru se danes začenja 13. mednarodni festival dokumentarnega filma DOKUDOC. Njegovo prizorišče je Lutkovno gledališče Maribor, otvoritveni film pa Nekoč v Posočju režiserke Eme Kugler. Skupaj bo na ogled čez 20 filmov. V Postojni se je začelo 62. Linhartovo srečanje – Festival gledaliških skupin Slovenije. Na odru kulturnega doma v Postojni se bo v finalnem delu pomerilo 7 skupin, organizator, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, pa je poskrbel tudi za dve predstavi v spremljevalnem delu programa.
Potujemo po Sloveniji, v Novo Gorico, kjer v Slovenskem narodnem gledališču novo sezono začenjajo s predstavo, ki obravnava temo neplodnosti. Naslov je kratek: 64. To urbano dramo hrvaške pisateljice Tene Štivičić je režirala Nina Šorak. V Trbovljah pa so v Delavskem domu zagnali 16. festival sodobne tehnologije, umetnosti in virtualne resničnosti Speculum Artium. Umetniška dela gledalce vabijo, da se jih dotaknejo in jih preizkusijo ter s tem dejavno sooblikujejo podobo festivala. Pozornost namenjamo še konferenci ob 80-letnici sociologa, profesorja in urednika dr. Rastka Močnika.
Predstavljamo knjižne novosti Cankarjeve založbe, pri kater sta izšla druga pesniška zbirka Nine Medved Rodna doba in žanrski roman Jerce Cvetko Padam na besede. Pred kratkim pa je pri založbi Beletrina izšel fikcijski esej Vse luči Muanisa Sinanovića, pesnika, pisatelja in esejista, ki v svoji novi knjigi obračunava predvsem s samim seboj. V galeriji Kocka v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu je na ogled razstava slik slovenske umetnice Kiki Klimt z naslovom Vizualna analiza mita Psihe in Erosa skozi Heglovo dialektiko. V Layerjevi hiši v Kranju pa se bo začel Festival neukročenega verza: Med vrsticami. Vabljeni k poslušanju!
V Trstu je vrata odprl Muzej Literature "Let's". Obiskovalci bodo mesto odslej lahko spoznali tudi skozi zgodbe številnih literatov, ki jih je navdihnilo večkulturno pristaniško središče na skrajnem severu Jadrana. Med avtorji, ki so s svojimi deli Trst ponesli v svet, so seveda tudi Slovenci. Pri Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije pa je izšla knjiga dr. Marka Štepca z naslovom Življenje v zaledju soškega bojišča. Knjiga se posveča družbenim vplivom vojne, ki je močno zaznamovala življenje civilnega prebivalstva.
V Murski Soboti bodo v okviru festivala Oko besede podelili večernico, slovensko literarno nagrado za najboljše otroško ali mladinsko literarno delo minulega leta. Prejela jo bo Marjana Moškrič za mladinski roman Sneg. V Kranju pa jutri pričakujejo premiero predstave Kot vsa svobodna dekleta, ki jo je za oder Prešernovega gledališča Kranj režirala Mojca Madon. V GT 22 v Mariboru se danes začenja jubilejna sezona Intimnega odra, v gledališču Glej pa bo danes premiera avtorske predstave Mama kolektiva Reaktor. Vabljeni k poslušanju!
Neveljaven email naslov