Apologija žalosti v MGL in razmislek o nostalgičnosti za socialističnim obdobjem v SMG

Kako se soočamo z žalostjo? Kje ima žalost v družbi, ki jo tabuizira, mesto? Kako žalujemo in kako naše žalovanje sprejemajo drugi? Ta vprašanja med drugim naslavlja predstava Žalostinke, katere premiera bo jutri na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega. Žalostinke, katerih avtorstvo podpisuje mladi dramatik Jernej Potočan, gradijo raznolike, v fragmente razdrobljene zgodbe naključnih posameznikov, ki nosijo s seboj vsak svoj sprožilec žalosti. V družbi, ki žalost potiska vedno bolj na stran, so eno od pribežališč, kjer je javno dopustno izražati žalost, zanikrni bari, ki so Potočanu služili tudi kot navdih za besedilo. Prav arhetip takih barov je prostor, ki je režiserju Janu Krmelju nudil platformo za uprizoritev, ki želi biti zagovornica žalosti.
V oddaji se bomo posvetili še eni premieri, in sicer predstave Paloma v Slovenskem mladinskem gledališču. Osrednja tema nedeljske premiere bodo zlata leta sladkovrške doline in to, kako se je zaradi tovarne izoblikovalo naselje. Idejna vodja in avtorica koncepta Palome Brina Klampfer je raziskovala, kaj jugonostalgija predstavlja generacijam, rojenim v samostojni Sloveniji, oziroma v izdihljajih bivše države ter kako jo karseda plastično predstaviti. Režiserka, sicer Sladkovršanka, je zaradi svojega izvora kot paradni primer razlage izbrala tovarno Paloma. Ta kot prva v Jugoslaviji začne s proizvajanjem toaletnega papirja v rolah, kar sprva naleti na neodobravanje, sčasoma pa se razvije v eno pomembnejših podjetij in s tem postane tudi eden večjih delodajalcev ter center družbenega dogajanja.
Danes pa bomo preverili tudi, kaj prinaša drugi del 23. literarnega festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru.
Vabljene in vabljeni k poslušanju!