Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Katja Mihurko Poniž pa vstopa v žensko literarno ustvarjalnost v knjigi Od lastnega glasu do lastne sobe
Kako težko je dokumentirati duševno vedenje, nam v večkanalni videoinstalaciji, ki je na ogled v galeriji sodobnih umetnosti Simulaker v Novem mestu, želi prikazati v Trbovljah rojena umetnica mlajše generacije Đejmi Hadrović. Projekt Under 2021 / Pod 21, ki ga je ustvarila na Dunaju, obravnava sedanjo zdravstveno krizo in posledice duševnih motenj zaradi dolgotrajne izolacije. V Svetu kulture se bomo posvetili tudi knjigi Od lastnega glasu do lastne sobe, ki jo je literarna znanstvenica in dramaturginja Katja Mihurko Poniž zasnovala kot pregled ženskega literarnega ustvarjanja vse od trenutka, ko je nastalo prvo besedilo s pripisanim ženskim avtorstvom, do modernizma in z njim slovitega eseja Lastna soba Virginie Woolf. In še komentar Marija Čuka o nedeljskem tradicionalnem božičnem koncertu v tržaški stolnici, ki je simbolno napovedal ponoven zagon slovenske kulture v Italiji.
3702 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
Katja Mihurko Poniž pa vstopa v žensko literarno ustvarjalnost v knjigi Od lastnega glasu do lastne sobe
Kako težko je dokumentirati duševno vedenje, nam v večkanalni videoinstalaciji, ki je na ogled v galeriji sodobnih umetnosti Simulaker v Novem mestu, želi prikazati v Trbovljah rojena umetnica mlajše generacije Đejmi Hadrović. Projekt Under 2021 / Pod 21, ki ga je ustvarila na Dunaju, obravnava sedanjo zdravstveno krizo in posledice duševnih motenj zaradi dolgotrajne izolacije. V Svetu kulture se bomo posvetili tudi knjigi Od lastnega glasu do lastne sobe, ki jo je literarna znanstvenica in dramaturginja Katja Mihurko Poniž zasnovala kot pregled ženskega literarnega ustvarjanja vse od trenutka, ko je nastalo prvo besedilo s pripisanim ženskim avtorstvom, do modernizma in z njim slovitega eseja Lastna soba Virginie Woolf. In še komentar Marija Čuka o nedeljskem tradicionalnem božičnem koncertu v tržaški stolnici, ki je simbolno napovedal ponoven zagon slovenske kulture v Italiji.
V oddaji Svet kulture bomo najprej preverili, kaj se danes obeta na 34. Slovenskem knjižnem sejmu. Odpravili se bomo tudi v SNG Maribor, kjer bodo nocoj premierno uprizorili avtorski projekt režiserja Igorja Pisona z naslovom Drugibutalci. Predstava na intelektualno-humoren način prikazujejo družbo, polno nesmisla in monologov, kjer govorimo, a se ne slišimo, kjer se sprašujemo, kdo smo, pa ne vemo natančno. Odpravili smo se tudi v ljubljansko galerijo Photon, kjer je na ogled projekt Drugačni svetovi, ki je nastal na podlagi mednarodnega natečaja.
V Slovenskem etnografskem muzeju odpirajo novo stalno razstavo ljubljanske družine svečarjev in medarjev, spregovorile pa so tudi pesniške muze nove Literaturine zbirke Mozaiki.
V letošnjem Cankarjevem letu so pri revijalni zbirki Littera Slovenica, ki že več kot 50 let izhaja pri Društvu slovenskih pisateljev, zasnovali posebno izdajo ? angleški prevod Cankarjevih Podob iz sanj. Ta v angleščini nosi naslov Images from Dreams in je delo prevajalcev in pisateljev Erice Johnson Debeljak in Jasmina B. Freliha. V knjigo so vključene reprodukcije akademskega slikarja Mitja Ficka po izboru umetnostnega zgodovinarja in pisatelja Roberta Simoniška. Za dve knjigi je bogatejša tudi zbirka Prišleki literarno-umetniškega društva Literatura: izšel je romaneskni prvenec Jerneja Županiča Mamuti in kratkoprozna zbirka Anonimna tehnologija Andreja Tomažina.
Iskanje lepote in tihi, jasni, skoraj nedostopno izčiščeni obrazi v neoklasicistični maniri so tista skoraj vsem znana plat ustvarjanja letos preminule slikarke Metke Krašovec, ki jo stroka umešča med največja imena slovenskega slikarstva. Tudi v lepih podobah angelskih figur pa lahko zasledimo določen hlad, morda celo nelagodje, ki je sicer bolj eksplicitno v slikarkinih zgodnejših, tako imenovanih »rdečih slikah«. Manjši vpogled v razpon umetničinega delovanja je na ogled v ribniški galeriji Miklova hiša, kjer se delom iz zbirke Riko pridružuje tudi nekaj izposojenih slik. Ob razstavi se bomo v oddaji dotaknili tudi koncerta Komornega zbora Huga Wolfa ob 200. obletnici pribljubljene božične pesmi Sveta noč ter koncerta Mešanega zbora Glasbene matice Ljubljana z naslovom La passeggiata; Sprehod z Rossinijem.
Kako se mlajše generacije odzivajo na nesvobodo ter tiranijo materializma in globalizma, je bilo eno izmed vodil režiserja Januša Kice pri nastajanju predstave Macbeth Williama Shakespearja. Premierna uprizoritev bo drevi v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica.Plesno-gledališka predstava Razgaljeno Rosane Hribar poetiko konstituira skozi ideološko razočaranje, med katerim se sprašuje o vrednosti človeka. Premiera bo drevi v Plesnem teatru Ljubljana. Ko se je nemški slikar Jan Oeltjen preselil v Haloze, so ga povsem prevzeli haloška pokrajina, njeni ljudje in njihov način življenja, ki postanejo osrednja tema njegovega ustvarjanja. V Miheličevi galeriji na Ptuju bodo drevi odprli razstavo Plovba k soncu, ki je posvečena 50. obletnici umetnikove smrti. V oddaji tudi o krstni izvedbi Koncerta za trobento, ki ga je po naročilu Slovenske filharmonije napisal Uroš Rojko.
Težka čustvena stanja, kot so osamljenost, otožnost ali potrtost so tema predstave Črni petek avtorja in izvajalca Branka Potočana, ki bo nocoj premierno na ogled v Stari mestni elektrarni. Pod glasbeni del se podpisuje duo Silence, lirična simbioza glasbe, giba in petja pa s simboliko vrvi gradi metafizične slike v zraku. V oddaji pa tudi o jubilejni knjigi Milčka Komelja Življenje z umetnostjo in 3. koncertu cikla Carpe artem: Absolutno.
Na današnji dan pred stoletjem se je poslovil Ivan Cankar, ki se mu na Radiu Slovenija poklanjamo vse leto in tako bo tudi danes. V Cankarjevem domu na Vrhniki bo javno predvajanje njegove drame Jakob Ruda, ki je nastala v igranem uredništvu našega radia, kjer so danes začeli tudi snemanje zvočnih knjig. V oddaji še o novostih Cankarjeve založbe in o koncertu cikla Kromatika Simfonikov RTV Slovenija.
»Etični pristop k literaturi oziroma etična kritika v tem duhu potekata kot natančno pozorno branje literarnih besedil ter, kar zadeva etiko, učenje iz teh besedil, in ne njihovo upogibanje v vnaprejšnje šablone etične teorije.« Tako sklene še svežo študijo Etični obrat v literarni vedi njen avtor Tomo Virk. Njegovo novo teoretsko delo in roman Dušana Merca Slepe miši sta le dve izmed knjižnih novosti, ki jih predstavljamo v oddaji ob vstopu v teden, zaznamovan s 100. obletnico Cankarjeve smrti. Pogledali bomo, kako so tega velikega slovenskega literata slavili na Kitajskem, omenili pa bomo tudi mednarodno razstavo Five Ladies – Pet dam v mariborski galeriji KiBela.
Oddaja bo v znamenju gledališča. V ljubljanski Mali drami bo nocoj prvo slovensko uprizoritev doživela igra Ljudje ameriškega dramatika mlajše generacije Stephena Karama, jutri bo pa velikem odru krstna uprizoritev nove drame Iva Svetine V imenu matere. V oddaji bomo predstavili še igro Rožnati trikotnik ameriškega dramatika Martina Shermana – premiera bo prav tako jutri – ter koncert ob 25-letnici Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije.
Bliža se 11. december, ko bo minilo 100 let od smrti Ivana Cankarja, zato se v teh dneh povečuje koncentracija dogodkov, ki so z njim povezani. Po tujini potekajo Cankarjevi dnevi, projekt Centra za slovenščino kot tuji in drugi jezik, pri založbi Beletrina pa so predstavili novo monografsko obravnavo Cankarja, ki jo je napisal dr. Igor Grdina. V oddaji bomo napovedali tudi opero za mlade Všeč si mi libretista Milana Dekleve in skladatelja Damijana Močnika ter predstavili sejem knjig umetnika in umetniških publikacij, ki poteka v okviru 5. konvencije Blind Date, v Centru in Galeriji P74 v Ljubljani.
V oddaji Svet kulture se danes posvečamo dvema razstavama. V galeriji Lek v Ljubljani razstavlja Suzi Bricelj. Priznana slovenska ilustratorka sebe vidi kot tolmača, ki lebdi na krilih domišljije. Predstavljamo še novo razstavo v Layerjevi hiši v Kranju – tam gostuje Nevena Aleksovski, srbska umetnica, ki živi v Ljubljani. Izvedeli boste tudi, kdo je letošnji dobitnik Turnerjeve nagrade, ene najprestižnejših nagrad za sodobno umetnost v Veliki Britaniji.
Predstave o življenjih drugih, posredovane po različnih medijskih kanalih, so navadno okrnjene in stereotipne. Irak? S fotografsko razstavo Na moje oči: zgodbe iz Iraka v Galeriji Jakopič v Ljubljani, dobivamo možnost, da si preoblikujemo stališča o tamkajšnjem življenju.
Ob izteku Cankarjevega leta dobivamo novo literarno nagrado, šesto verzijo jezikovnega portala Fran, v oddaji Svet kulture pa je več govora tudi o puljskem knjižnem festivalu Sanjam knjige in novih leposlovnih izdajah Cankarjeve založbe in Mladinske knjige.
Posvetili se bomo izvirnemu pismu barona Jurija Vege o izdaji logaritemskih tablic, ki ga je Narodna in univerzitetna knjižnica odkupila letos poleti in so ga danes predstavili. Pri založbi Cankarjeva založba stoletnico konca prve svetovne vojne obeležujejo z izidom obširne monografije, ki nosi naslov Leta strahote in podnaslov Slovenci in prva svetovna vojna. Tudi o tem danes in še o premierni uprizoritvi komedije Profesionalci espe po besedilu Borisa Kobala in v režiji Jaše Jamnika v Slovenskem ljudskem gledališču Celje ter o praizvedbi Rekviema za prednike skladateljice Tadeje Vulc v izvedbi Akademskega pevskega zbora Maribor, s katerim bodo v mariborski dvorani Union zaključili projekt Vojna in mir. Vir za detajl fotografije: NUK
Knjiga je bila že od nekdaj spoj besedne in likovne podobe. V današnji oddaji bomo med drugim spregovorili o otroški knjižni ilustraciji pri nas in o njenih dveh vélikih predstavnicah: Ančki Gošnik Godec in Marlenki Stupica, katerih razstava je na ogled v Galeriji Društva likovnih umetnikov Ljubljana. Svet kulture nas bo ponesel še na filharmonični koncert Baročne glasbe v Slovensko filharmonijo ter na dve gledališki premieri: predstavo Izumitelji na zemlji v novomeški Anton Podbevšek Teater in predstavo Tih vdih v Mestno gledališče ljubljansko. Vir fotografije: MGL
Da sta bila zanimanje za sodobni ples in sodobnoplesna publicistika v obdobju obeh monarhij in prve socialistične Jugoslavije obsežna in živa, dokazuje na novo izdana knjiga DAN, NOČ + ČLOVEK = RITEM: Antologija slovenske sodobnoplesne publicistike 1918-1960. Gre za nabor teoretskih, zgodovinskih in kritiških člankov o sodobnem plesu, modernem baletu in plesni kulturi, ki so bili v domačem periodičnem tisku objavljeni med obema vojnama in v poldrugem desetletju po koncu druge svetovne vojne. V oddaji predstavljamo tudi nekaj novosti Cankarjeve založbe in razstavo Mali veliki pok vizualnega umetnika Vadima Fiškina v Projektnem prostoru DUM v Ljubljani.
Danes o paragvajskem režiserju Marcelu Martinessiju, čigar film Dedinji si lahko nocoj ogledate v okviru 34. festivala LGBT filma, ki velja za najstarejši festival gejevskega in lezbičnega filma v Evropi. V oddaji tudi o radijski igri Slovenska popevka. Ta je nastala kot priredba predstave Matjaža Pograjca, ki je pustila pečat na lanski sezoni Slovenskega mladinskega gledališča. Avtor radijske različice in režiser igre je Klemen Markovčič, v njej pa boste med drugim slišali poezijo Gregorja Strniše in sugestivno glasbo Dua Silence. Foto: iz filma Dedinje
V naslednjih minutah bomo govorili o knjigi intervjujev Darke Zvonar Predan z Borisom Pahorjem, ki je nastajala več let. Predstavili bomo tudi tudi monografijo o vlogi filma pri dokumentiranju in predstavljanju nesnovne kulturne dediščine ter razstavo slik Franca Mesariča v Murski Soboti. Na fotofografiji: Detajl z naslovnice knjige Najini pogovori: Boris Pahor (Darka Zvonar Predan, 2018).
Na 34. Slovenskem knjižnem sejmu je včeraj gostovala francoska pisateljica in dramatičarka Marie NDiaye. V slovenščini lahko beremo njeno dramo Hilda, pa tudi tri romane, med njimi delo Tri močne ženske, za katerega je dobila prestižno nagrado Goncourt. V oddaji še o razstavi kiparja Draga Tršarja, ki je del medinstitucionalnega projekta ob umetnikovi 90-letnici. Vabljeni k poslušanju!
Pri založbi Pivec je nedavno izšel prevod romana Sin pisatelja Andreja Nikolaidisa, ki je ob tej priložnosti v Ljubljani predstavil svoje delo. V romanu sledimo noči v življenju osrednjega literarnega lika, pisatelja, čigar življenje razpada, zanj pa je bosansko-hercegovsko-črnogorski pisatelj in kolumnist leta 2011 prejel nagrado EU za književnost. Osvetlili pa bomo tudi koncertni cikel Harmonikada, koncert v okviru Vokalnega abonmaja 3 in obletnico skladatelja Jakoba Ježa.
Neveljaven email naslov