Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
9. julija leta 1993 je takrat dvaindvajsetletni Lotos Vincenc Šparovec, sicer študent dramske igre na AGRFT, opravljal vzdrževalna dela na boku tovorne ladje, ki je plula po Atlantskem oceanu.
Nepričakovano je padel v vodo in se kar štiri ure boril z valovi Atlantika preden so ga rešili. Zdaj je to svojo izkušnjo preobrazil v odrski dogodek, monodramo z naslovom Človek v morju, ki bo premiero doživel nocoj. V oddaji poročamo še o odprtju slovenskega paviljona na beneškem bienalu ter o treh finalistih nagrade Kritiško sito. Vabimo pa vas tudi na koncert Solze, večje od brusnic, ki ga v ciklu abonmajskih koncertov Same mogočne skladbe danes in jutri v Cankarjevem domu v Ljubljani pripravlja Orkester Slovenske filharmonije.
3701 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
9. julija leta 1993 je takrat dvaindvajsetletni Lotos Vincenc Šparovec, sicer študent dramske igre na AGRFT, opravljal vzdrževalna dela na boku tovorne ladje, ki je plula po Atlantskem oceanu.
Nepričakovano je padel v vodo in se kar štiri ure boril z valovi Atlantika preden so ga rešili. Zdaj je to svojo izkušnjo preobrazil v odrski dogodek, monodramo z naslovom Človek v morju, ki bo premiero doživel nocoj. V oddaji poročamo še o odprtju slovenskega paviljona na beneškem bienalu ter o treh finalistih nagrade Kritiško sito. Vabimo pa vas tudi na koncert Solze, večje od brusnic, ki ga v ciklu abonmajskih koncertov Same mogočne skladbe danes in jutri v Cankarjevem domu v Ljubljani pripravlja Orkester Slovenske filharmonije.
Ste vedeli, da danes obeležujemo milijondevetinpetdeseti rojstni dan umetnosti? 17. januar je datum, na katerega je leta 1963 Robert Filliou, umetnik iz avantgardnega gibanja Fluxus izjavil, da se je umetnost rodila na ta dan pred natanko milijon leti. Praznovanje je zasnovala skupina producentov evropskih radijev in širše v neke vrste radijskem festivalu. Koncerti in drugi dogodki, ki bodo zaplavali na nocojšnje radijske valove, so torej rojstnodnevna darila. V projektu evroradijske skupina Ars Acustica sodeluje tudi naš program Ars. Ja, čas je res lahko zelo relativen. Se spomnite občutka, ko kaj izgubiš in potem v glavi sestavljaš zgodbo za nazaj? Po takih poteh drugih ljudi se je v New Yorku odpravila umetnica Lene Lekše, ki si je zadala nalogo, da bo iskala izgubljene predmete. Na spletni strani Craigslist je med oglasi, s katerimi so ljudje iskali izgubljeno, izbrala še zlasti zanimive in se odpravila po ulicah, kjer so se gibali lastniki teh predmetov. Projekt zdaj predstavlja na razstavi v Centru in galeriji P74. Na fotografiji Jaka Berger med nastopom, foto: Sunčan Stone
Center kulture Španski borci in plesna skupina EnKnapGroup predstavljajo nov družabni odrski dogodek »Triplet«. Ta sledi trodelni zasnovi, je preplet predstave v živo, moderiranega pogovora in druženja občinstva z ustvarjalci ter izkušnje oglede delov predstave na VR očalih. Dogodek temelji na predstavi »Odvečni«, ki jo je EnKnapGroup predstavil že oktobra 2020, tematizira pa zaprtje kulturnih institucij in preklic dogodkov zaradi covidnih ukrepov. Objavljen je bil program 52. Tedna slovenske drame. V tekmovalnem programu bo na ogled osem predstav: (1) Andrej Inkret: »In stoletje bo zardelo. Primer Kocbek« v režiji Matjaža Bergerja ter v koprodukciji Anton Podbevšek Teatra in SNG Nova Gorica, (2) Simona Semenič: »jerebika, štrudelj, ples pa še kaj«, režija Jure Novak, SNG Nova Gorica in Slovensko mladinsko gledališče, (3) Srečko Kosovel: »KONS: Novi dobi«, režiser: Žiga Divjak in (4) Simona Semenič: »lepe vide lepo gorijo« v režiji Maše Pelko – oba iz Prešernovega gledališča Kranj, (5) Barbara Zemljič: »Olje črne kumine«, v režiji avtorice – Mestno gledališče ljubljansko, (6) Nina Rajić Kranjac: »Solo« prav tako v režiji avtorice, nastalo v Slovenskem mladinskem gledališču in v koprodukciji z Masko, (7) Drago Jančar in Janez Pipan: »To noč sem jo videl« v režiji Janeza Pipana, SNG Drama Maribor, Burgtheater, Jugoslovensko dramsko pozorište in Cankarjev dom, in še (8) Kolektiv Počemučka: »Under construction«, režija Aljoša Lovrić Krapež, v produkciji Gledališča Glej. V Cankarjevem domu pa se bo odvrtela prva projekcija novega celovečernega filma Vinka Möderndorferja »Zastoj«, idejo za katerega je gojil vse od leta 1998 in tudi izrazil prek različnih medijev. Film tematizira predvsem kronično odsotnost empatije v medčloveških odnosih, kar predstavlja enega najbolj perečih problemov današnjega sveta. Zgodba je podana prek srečanja dveh parov, ki prihajata iz popolnoma različnih socialnih izhodišč in na prvi pogled nimata ničesar skupnega. A tragični dogodek ju v eni noči usodno združi. /foto: Družabni odrski dogodek Triplet, (c) Andrej Lamut/
Scenski dogodek Zeniteum, ki se bo nocoj odvil pred zgradbo Banovina je skupaj s 60-imi izvajalci zasnoval Dragan Živadinov. Gre za spoj znanosti in umetnosti, vrhovnih vrednot Evrope in evropskih narodov. V oddaji poročamo tudi o tretji knjigi spominov akademika Kajetana Gantarja Penelopin prt ter novi premieri na mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega. Predstava Vse to sem videla, ko sem letela mimo oživlja zgodbo psičke Lajke, ki je kot prvo živo bitje v vesolju obkrožila zemljo. Gre za avtorski projekt Matica Lukšiča in Eve Jagodic.
Življenje Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega zveni kot klišejev polna pretirana zgodba: mučili so ga napadi božjasti, kmalu po rojstvu sta mu umrla otroka, zasvojen je bil z ruleto, zaradi česar je bil nenehno zadolžen. A ruski literarni zgodovinarki in biografinji Ljudmili Ivanovi Saraskini uspe v monografiji Dostojevski kljub romaneskni kakovosti ohranjati večplastnost ter visoko stopnjo kredibilnosti. Z največjo poznavalko tega slovitega pisatelja se je včeraj pogovarjal prevajalec Borut Kraševec. Nekaj utrinkov večera bomo strnili malce po 16.00, ko se bomo posvetili tudi razstavi mlade umetnice Tine Konec, ki se v mariborskem UGM Studiu predstavlja s senzibilnimi, meditativnimi in abstrahiranimi podobami dreves. Foto: Tina Konec, razstava Evergreen, studio UGM, izrez fotografije; avtorica fotografije: Sara Rezar
Barva kot materija v pravokotnem slikarskem polju je v abstraktnih slikah Gustava Gnamuša le izhodišče. Bistveno je namreč njeno valovanje, sevanje, ki se ''prežarči'' v nas. Gre torej za fenomenološki vstop v barvo. V galeriji Equrna v Ljubljani je na ogled razstava Lambda 1975–2021 njegovih novejših del, med njimi pa najdemo tudi nekaj precej starejših. Na Ptuju pa so postavili medmuzejsko razstavo Ženske zgodbe – mitske podobe in realnost skozi muzejske predmete. V prerezu časa pripoveduje dvanajst zgodb o materi, soprogi, sužnji, kraljici, gospodarici, boginji, delavki, popotnici in mornarki. Ostajamo na Štajerskem, posvetili se bomo še 5. koncertu komornega abonmaja Koncertne poslovalnice Narodnega doma Maribor, ki ga bo izvedel ansambel za baročno glasbo Bach Consort z Dunaja v dvorani Union v Mariboru. Foto: Žiga Bratoš (razstava Gustava Gnamuša v galeriji Equrna)
Devetinsedemdeseta podelitev zlatih globusov, priznanj Združenja tujih novinarjev v Hollywoodu, je na Beverly Hillsu v Kaliforniji potekala brez vsega sijaja, ki ga je imela ob oskarjih in emmyjih še do nedavnega kot del trikotnika najuglednejših ameriških filmskih, televizijskih in s to industrijo povezanih glasbenih nagrad. Kar si je v boljših časih vsako leto ogledalo do 18 milijonov televizijskih gledalcev, je letos potekalo v obliki zasebne prireditve, brez programa, rdeče preproge in gostov, predvsem pa brez kakršnega koli medijskega prenosa. Uradno zaradi četrtega vala pandemije in izjemno nalezljive koronavirusne različice omikron. Dejanski razlogi pa niso tako skriti, da jih ne bi bilo mogoče videti ali o njih vsaj sklepati.
Ljubljanska Stara mestna elektrarna v novo leto vstopa s predstavo »En K te gleda«. Ta plesno-cirkuško-igrana predstava, ki se v osnovi nanaša na večno aktualno kratko zgodbo »Preobrazba« Franza Kafke, prek hibridne transformacije med dramskim in plesno-gibalnim gledališčem tematizira absurdnost človeške izgubljenosti in odtujenosti znotraj državnih aparatov. Gledališče Koper prav tako predstavlja novo uprizoritev, in sicer »Indijc hoče u Bronx«, ki jo je Israel Horowitz prvič na oder postavil že leta 1968, leta 1995 pa je bila izvedena tudi v ljubljanski Drami. Predstava, ki obravnava nasilje in njegove mehanizme v Združenih državah Amerike ob koncu 60-ih let prejšnjega stoletja, prav tako sklene z žalostno noto večne aktualnosti. Televizija Slovenija pa na male ekrane pošilja novo sezono kriminalnih serij, ki so nastale po romanih Tadeja Goloba. Prvemu delu »Jezero«, ki je postavljeno v zimski Bohinj, sledita še »Leninov park« in »Dolina rož«, obarvana z vročo poletno Ljubljano. /foto: Predstava »En K te gleda« v ljubljanski Stari mestni elektrarni (c) Drago Videmšek /
Danes v oddaji izpostavljamo premiero radijske igre Vinka Möderndorferja o pravniku, politiku, sociologu in pedagogu Andreju Gosarju (1887-1970), ki je bil izjemno pokončen človek visokih moralnih meril, katoličan, ki se je zavzemal za socialno pravično krščansko družbo, za soupravljanje delavcev v delovnih okoljih. V glavni vlogi Antona Gosarja nastopa dramski igralec Ivo Ban, ob njem pa še Matej Puc, Silva Čušin, Gaber Terseglav, Zvone Hribar, Boris Ostan in drugi. Premiera bo danes ob 22.05 na programu Ars. V oddaji predstavljamo tudi razstavo v galeriji Društva likovnih umetnikov Maribor, ki ponuja vpogled v aktualno ustvarjalnost umetnic in umetnikov na temo Umetnost v izjemnih razmerah, ter razstavo ilustracij Pod svobodnim soncem, ki so jo v Cankarjevem domu v Ljubljani pripravili v sodelovanju z zavodom Škrateljc ob izidu stripa Pod svobodnim soncem z ilustracijami Damijana Stepančiča.
Slovenski pisatelj mlajše generacije, Davorin Lenko, vsake štiri leta napiše roman. Po vsakem romanu izda zbirko kratkih zgodb. Vsaj tako kaže statistika njegovih dosedanjih literarnih del. Leta 2013 je osupnil slovensko javnost s prvencem Telesa v temi in zanj prejel kresnika. Zdaj je pred nami njegov tretji roman z naslovom Triger, ki ga predstavljamo v tokratni oddaji. Prelistali smo tudi najnovejše knjižne izdaje na področju otroškega in mladinskega leposlovja.
Vznemirljivi Fernando Pessoa, ki je živel med leti 1888 in 1935, velja za enega največjih portugalskih pesnikov. Objavljal je pod več kot sedemdesetimi imeni, v življenju pa izdal le eno knjigo pesmi v materinščini, in sicer Sporočilo. Izšla je v predzadnjem letu njegovega življenja, prevedel jo je Miklavž Komelj in pripravil tudi obsežno, 60 strani dolgo spremno besedo. Kot pove, v tej pesniški knjigi ne gre za pregled portugalske zgodovine, ampak bolj za poskus njene emblematike preko ezoteričnih simbolov. Kaj se skriva v igračah, predvsem lesenih, pa bo v današnjem Svetu kulture povedal Mohor Demšar, njihov zbiralec, sicer doktor filozofije, ki o njih razmišlja tudi kot pedagog. ''Igra je povezana s svobodo'', poudari. Kaj vse razkriva njegova zbirka lahko odkrijete na Menačenkovi domačiji v Domžalah, kjer te dni gostijo razstavo Lesene igrače skozi čas. Foto: Val 202
Nika Grafenauerja lahko po novem spoznavamo skozi Plasti odzidanih daljav, takšen je namreč naslov njegove knjige spominov. Z njimi bo bralca popeljal na ključne postaje svojega življenja, ki je prineslo številne zgodbe, brez katerih bi bilo slovensko literarno in družbeno polje gotovo drugačno. Prave zakladnice zgodb pa so tudi nekatere hiše, še posebej, če se v njih sestajajo pisatelji. Takšna je tudi pisateljska vila v Tomšičevi ulici v Ljubljani, ki ji je založba ZRC SAZU postavila spomenik v novi knjižici iz zbirke Umetnine v žepu.
V Kreativnem centru Poligon so izvedli že tretje merjenje, kako epidemija vpliva na zˇivljenje in delo slovenskih kulturno-kreativnih delavcev. Dlje časa traja epidemija, hujše so posledice, ugotavljajo. Žalostno dejstvo, ki se najbolj pozna na in v telesih ljudi, na kakovosti produkcije pa ne. V nadaljevanju oddaje se bomo posvetovali, kateri umetniški dogodek obiskati za polnejši skok v Novo leto, ki ga na našem programu zaznamuje začetek nove Odprte knjige, Jurčičevega Desetega brata, ki ga bo prebral Iztok Mlakar. Ob tem pa še utrinek iz življenja filma Stoletje sanj, dokumentarca o izumitelju in svetovljanu Petru Florjančiču, ki je v iztekajočem se letu prejemal nagrade po vsem svetu. Vabimo vas k poslušanju! foto: Peter Florjančič, vir: osebni arhiv
Bežigrajska galerija obeležuje 45-letnico delovanja in ob tej priložnosti so pripravili razstavo slikarja Marka Šuštaršiča. Več o tem v oddaji, v kateri se bomo posvetili še Mačku Muriju in fotografsko-dokumentarni razstavi, ki je na ogled v Muzeju novejše zgodovine. Vabimo vas k poslušanju! Utrinek z razstave Od pokrajine do pokrajine v Bežigrajski galeriji foto: Žiga Bratoš
Erotikon – film, ki ima, četudi je nem, svoj zvok, pridušen, jasen ali kričeč, včasih pa je čisto tiho. Tako je to klasiko iz leta 1929, v kateri je zaigrala slovenska filmska zvezda Ita Rina, opisal skladatelj in pianist Andrej Goričar. Prav za Erotikon je napisal partituro, ki jo bo nocoj v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma ob filmski projekciji premierno izvedel godalni kvartet v spremljavi saksofona, klarineta in klavirja. Med nostalgijo in futurizmom pa se znajdejo uporabni predmeti, ki jim Jana Zornik vdahne svojstveno vsebino. Ko v tem času stopimo v galerijo Velenje, je nekaj drugače kot običajno – postavljen je celo rastlinjak. Hkrati se na razstavi Fantazijsko funkcionalna / Funkcionalno fantazijska skozi različne načine prisotnosti in odsotnosti pojavlja telo – posredno tudi tako, da umetnica vključi obiskovalca. Povabi ga, da se potopi v njeno zavest in prek njenega doživljanja sebe dojame tudi lastno subjektiviteto. Našo pot bomo sklenili čez mejo v prostorih tržaške Rižarne. Rižarna je bila edino nacifašistično taborišče s krematorijsko pečjo na italijanskih tleh. Leta 1965 je dobila status nacionalnega spomenika. Ampak, kdaj in kako je prišlo do njene sedanje podobe? Na to odgovarja razstava o delu njenega ideatorja, arhitekta Romana Boica. Foto: Arhiv slovenske kinoteke
Je to, da smo drugačni, bodisi po videzu ali obnašanju, prednost ali slabost? Vsaj za otroka je to pogosto vir frustracij, zato si želi biti enak ostalim. Za mladinsko operno enodejanko Deček, ki je prehitro rasel, so skladatelja Gian Carla Menottija navdihnile kar lastne izkušnje. Premierno uprizoritev v režiji in dramaturgiji Eve Hribernik si bomo lahko ogledali nocoj v Cankarjevem domu. Odpravili se bomo tudi v Piran, v Mestno galerijo, na razstavo Iz knjige spokojnosti – novejših platen, akvarelov in risb subtilne slikarke Joni Zakonjšek, ki vabi med svoje skoraj neskončno slojne krajine, travnike, drevesa in vodo. V Svetu kulture še o premieri radijske igre Suzana in dva starca Vinka Möderndorferja, katere motiv izhaja iz Danijelove knjige v Svetem pismu stare zaveze. Mladinska opera Deček, ki je prehitro rasel, foto: Janez Kotar
V zadnji decembrski teden vstopamo s pregledom dogajanja na Mariborskem umetnostnem sejmu, ki letos poteka že sedmič in drugo leto zapored v spletni različici. Poleg nakupa umetniških del umetnikom omogoča tudi promocijo in podporo. Slovensko mladinsko gledališče pa nocoj vabi na premiero predstave Pojedina pri Trimalhionu, ki je nastala na podlagi istoimenskega dela antičnega Petronijevega romana Satirikon. Besedilo vedno aktualne zgodbe o tem kako bogastvo hitro spridi človeka ter o zatiskanju oči najbogatejših pred bedo in revščino na drugi strani, je deloma nastalo po igralskih improvizacijah; predstava pa je na oder postavljena kot satira našega tukaj in zdaj. [foto: Renata Šalehar in Ivan Godnič v »Pojedini pri Trimalhionu«, (c) Ivian Kan Mujezinović]
Leto se počasi bliža koncu, zato še zadnjič letos predstavljamo novosti otroške in mladinske literature na naših knjižnih policah. Mlade bralke in bralci se prihajajočih dni lahko torej veselijo ne le zaradi praznikov in počitnic, ampak tudi zato, ker bo med njimi več časa za prostočasne dejavnosti, med katerimi je tudi branje zanimivih knjig. V duhu božičnega večera smo obiskali božični Vojnik in ob tem osvetlili tradicijo jasličarstva v Sloveniji, ki traja že vse od 17. stoletja naprej.
Na Velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana bo zadnjo premiero v letošnjem letu končala filozofsko obarvana tema. Jacques in njegov gospodar, roman češkega misleca in pisatelja Milana Kundere, se je prelevil v dramsko besedilo in svoje mesto našel v odrski uprizoritvi. Predstava tematizira oblastna razmerja, ki se pritihotapijo med ljubezenske odnose. Primer, kako se gledališka predstava prelevi v radijsko igro, pa bomo lahko slišali nocoj ob 22. uri in pet minut. Na programu Ars bo premiera Helverjeve noči poljskega dramatika Ingmarja Vilquista. V tej psihološko pretanjeni in aktualni zgodbi o dogajanju med razcvetom nacizma skozi prizmo preprostega fanta in njegove skrbnice so v ospredju gosto tkano besedilo in zvoki, ki iz vedno bolj podivjane ulice udirajo v majhen in na videz varen prostor stanovanja. Helverjevo noč je za radio dramaturško priredil in režiral Alen Jelen, ki se je pred petimi leti podpisal že pod režijo gledališke izvedbe tega besedila. Foto: Peter Uhan, predstava Jacques in njegov gospodar, SNG Drama Ljubljana
Napovedujemo premiero predstave v novomeškem Anton Podbevšek teatru, ki je nastala na podlagi pisma Franza Kafke svojemu očetu, in predstavljamo arheološka odkritja v Fizinah med Rtom Bernardin in portoroškimi skladišči, ki so na ogled v piranskem Pomorskem muzeju. Znane so tudi finalistke za besedo leta: dolgi kovid, komunikacija, kronometer, odlok, PCT, poživitven, proticepilec, samotestiranje, sledilnik, stroka in voda.
Oddaja tokrat prinaša vpogled v najnovejšo predstavo priznanega slovenskega plesalca in koreografa Branka Potočana, ki jo je ustvaril s skupino Fourklor. Predstava Zasedanje se ukvarja s fenomenom »zasedanja«; zasedanja prostorov, položaja, drug drugega in samega sebe. Poročamo tudi o novi monografiji, ki obeležuje 50 let podeljevanja Severjevih nagrad najboljšim gledališkim ustvarjalcem.
Neveljaven email naslov