Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mariborska Založba Aristej, majhna, a po družboslovno humanističnem programu prepoznavna založba v slovenskem prostoru praznuje to jesen 30. obletnico ustanovitve. Nekaj informacij o Aristejevem programu je za Svet kulture zbrala Brigita Mohorič. V oddaji pa tudi o razstavi Fragmenti časa: Miroslav Zdovc in fotografska scena v Galeriji Božidar Jakac.
3700 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
Mariborska Založba Aristej, majhna, a po družboslovno humanističnem programu prepoznavna založba v slovenskem prostoru praznuje to jesen 30. obletnico ustanovitve. Nekaj informacij o Aristejevem programu je za Svet kulture zbrala Brigita Mohorič. V oddaji pa tudi o razstavi Fragmenti časa: Miroslav Zdovc in fotografska scena v Galeriji Božidar Jakac.
Včeraj je na festivalu Literature sveta – Fabula nastopil hrvaški literat, ki je zaslovel z romanom Črna mati zemla, Kristian Novak. Ob priložnosti gostovanja je izšel tudi prevod Novakovega tretjega romana Cigan, ampak najlepši v festivalski zbirki. Ob gostu festivala Fabula pa bomo danes pozornost namenili tudi novi radijski igri, ki je nastala po besedilu Petra Semoliča, Šestica spodaj desno. foto: Fabula / Matej Pušnik
Tako kot vsak prvi ponedeljek v mesecu bomo tudi danes prelistali knjižne novosti, ki jih slovenske založbe namenjajo otrokom in mladini. Tudi v nadaljevanju bomo ostali pri literaturi, natančneje pri dramatiki. Na našem Tretjem programu bo namreč marca potekal Mesec slovenske dramatike, v okviru katerega bomo predvajali vrsto za radio prirejenih dramskih besedil, ki so prejela Grumovo nagrado. To nagrado vsako leto podelijo na Tednu slovenske drame, ki bo letos potekal že petdesetič. Ob tej obletnici bomo zato na naših radijskih valovih še posebno pozornost dali prav nagrajenim slovenskim dramskim besedilom.
Začeli bomo z Močjo mesta, mestom moči, današnjim dogodkom pred začetkom Festivala literature sveta Fabula. Na njem se bodo vprašali, kakšne sile se lomijo v mestih danes in kakšna bodo mesta prihodnosti. V Antona Podbevšek Teatru bo drevi premiera zgodbe o glasbi in možganih, glasbeno-gledališka predstava Muzikofilija kliničnega nevrologa Oliverja Sacksa. Ljubljanska opera pa bo jutri premierno uprizorila Luiso Miller Giuseppa Verdija.
Zoran Mušič je gotovo eden največjih slovenskih umetnikov – pretresljiv je njegov cikel Nismo poslednji, ki ga je ustvaril okoli trideset let po vrnitvi iz koncentracijskega taborišča Dachau. Tam so nastale njegove risbe, predvsem nakopičenih trupel, ki so bile potem osnova za cikel. Del teh risb so leta 2016 odkrili v Trstu in jih tudi razstavili, sedaj pa bodo na ogled v ljubljanski Moderni galeriji. S Svetu kulture bomo spregovorili še o predpremieri absurdno komične drame Pošta mariborskega dramatika Roka Vilčnika, ki jo režira Juš A. Zidar. Uprizorili jo bodo nocoj v mariborski Drami. Slika: Mušičeva risba iz zbirke Moderne galerije v Ljubljani (izrez)
Na Shakesperovega Macbetha, dramsko pripoved o volji do moči, sli po oblasti z uničujočimi posledicami, se v najnovejši uprizoritvi naslanja režiser Matjaž Pograjc. Kliči M za Macbetha je naslov predstave, ki jo bodo nocoj predpremierno uprizorili v Spodnji dvorani Slovenskega mladinskega gledališča v Ljubljani, v tej pa gre za nekakšno zmes dramskega gledališča in glasbenega koncerta. Tudi v današnji oddaji pa boste lahko slišali, katere filme si je že in katere si še bo ogledalo občinstvo Berlinala. Vabljene in vabljeni k poslušanju!
Danes o knjigi Kurent, katere avtorja sta letošnji Prešernov nagrajenec za življenjsko delo – fotograf Stojan Kerbler in Liljana Klemenčič, ki je napisala pravljico o kurentu po ljudskih motivih, besedilo pa v trojezični izdaji spremlja izbor Kerblerjevih fotografij. Ob Kurentu pa bomo prelistali tudi avtobiografijo Juliana Assanga, čigar odmevno sodno obravnavo budno spremlja svetovna javnost. Vabljene in vabljeni k poslušanju! Foto: fotografija Stojana Kerblerja
Današnja oddaja je filmska. Oglašamo se iz Berlina, kjer se odvija jubilejni, 70. mednarodni filmski festival – Berlinale ter predstavljamo 14. Festival gorniškega filma, ki se danes začenja v Ljubljani. Odprtje festivala nocoj v Cankarjevem domu bo v znamenju tibetanskih beguncev in njihove težke poti čez visoke himalajske prelaze. Letošnji poudarek bo tudi na filmih, ki spremljajo ženske, kar morda nasprotuje stereotipnim pričakovanjem. Direktor festivala Silvo Karo poudarja, da so zgodovino morda res bolj pisali moški, a so kasneje bile v tem polju navzoče tudi ženske. Foto: Festival gorniškega filma
Unesco je razglasil mednarodni dan maternih jezikov v spomin na protest in smrt bengalskih študentov, ki so leta 1952 v Pakistanu zahtevali enakopravnost za svoj jezik – bengalščino. Z vprašanjem jezikovnih pravic se na mednarodnem Penu soočajo pri Odboru za prevajanje in jezikovne pravice, ki ga vodi dr. Simona Škrabec. Poklicali smo jo v Barcelono in vprašali, kje po svetu so danes jezikovne pravice najbolj kršene. V oddaji tudi o krstni uprizoritvi tragedije Očiščenje, ki je nastala na besedilo romana finsko-estonske pisateljice Sofi Oksanen. Predstavo bodo nocoj izvedli v SLG Celje. Premiero imajo drevi tudi v Gledališču Koper. Na malem odru je režiser Jaka Ivanc postavil enodejanko za dva igralca Harolda Pinterja Jašek.
Danes v oddaji izpostavljamo koncert cikla Kromatika, ki ga bo Simfonični orkester RTV Slovenija izvedel nocoj v Cankarjevem domu. Posebnost koncerta bo prva slovenska izvedba Koncerta za orkester, novega dela Nine Šenk, ki je bilo krstno izvedeno pred slabima dvema tednoma v Münchnu. V nadaljevanju oddaje pa več o razstavi, ki jo drevi odpirajo v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani. V sodelovanju z Etnografskim muzejem Zagreb predstavljajo tradicionalne in sodobne igrače, ki jih sicer že stoletje zbira in hrani ta gostujoči hrvaški nacionalni muzej. Gre za zgodbo o razvoju izdelovanja igrač, ki se začenja konec 19. in v začetku 20. stoletja, ko na Hrvaškem nastajajo prve družinske obrtniške delavnice. (Vir fotografije: Slovenski etnografski muzej)
Ali je oblikovalska razstava lahko intimno doživetje in razmislek posameznika? In če je po vrhu vsega še virtualna, ali je lahko nadomestek fizične izkušnje? O tem se sprašujejo na bienalni razstavi Društva oblikovalcev Slovenije v Cankarjevem domu v Ljubljani. V Svetu kulture še o posebnem poklonu velikemu slikarju Rafaelu Sanziu ob petstoletnici njegove smrti. Največji opus tega renesančnega mojstra je nastal na papeškem dvoru v Rimu in v Sikstinsko kapelo so zdaj obesili dvanajst stenskih preprog, ki jih je ustvaril prav za ta prostor, vendar so jih pred štiristo leti morali iz kapele umakniti. Slika: Rafael: Sv. Pavel pred prokonzulom (izrez), vir: Wikipedia
Danes mineva 70 let od smrti koroškega pisatelja in politika Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca in v njegovih rojstnih Kotljah pripravljajo spominsko slovesnost. Predstavili bomo mladinsko koprodukcijsko predstava Kdo sem? Who am I v režiji Tijane Zinajić, ki jo bodo nocoj premierno uprizorili v SNG Nova Gorica.
Podali se bomo v knjižni svet in prelistali novosti s knjižnega trga. Založba Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU je razširila temeljno zbirko Zbrana dela z novimi knjigami Boža Voduška in Edvarda Kocbeka. Slišali boste razmišljanje slikarja Franca Novinca, nekdanjega profesorja na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, čigar monografijo so minuli teden predstavili v Škofji Loki.
Pika Nogavička je v romanu Astrid Lindgren skupaj s prijateljema izrekla: »Ljuba kroglica pregelk, nikdar nočem biti velk!« Zdaj je kljub vsemu odrasla – vsaj v enoosebni gledališki igri Večja od vseh, ki jo je napisal Rok Vilčnik, Rokgre, režiral pa Alen Jelen. Protagonistka, ki jo je upodobila Vesna Slapar, se mora soočiti s trdo realnostjo odraslosti – pege si prekriva s pudrom, nosi visoke pete in nogavice iste barve ter živi v garsonjeri. Igro, ki hkrati poudarja pomen otroških sanj, je žirija na 48. tednu slovenske drame uvrstila med dela, nominirana za Grumovo nagrado. Obiskali smo tudi Galerijo ZDSLU, v kateri različne generacije grafikov predstavlja pet avtorjev.
Življenje je srhljiva pravljica je naslov najnovejšega dela Josipa Ostija. Roman je zmes vojnega dnevnika pisateljeve matere in motiva prebolevanja težke bolezni, čez oboje – pravi avtor – je napeta tudi ljubezenska tema. Avtor tematizira ljubezen, ki je vzpostavljena med sinom in materjo, pa tudi ljubezen do svojega hišnega ljubljenčka. Danes v oddaji govorimo o še eni ljubezni, nocojšnjem koncertu Ljubezen in glasba za Modri abonma Slovenske filharmonije.
Fotograf Borut Krajnc se v svoji zadnji seriji z naslovom Pritisk ukvarja z delovanjem medijev, tematsko pa jo povezuje s prejšnjima serijama Praznine in Politika. Naj spomnimo, v Politiki je tematiziral populistično zastavljeno kampanjo trenutnega predsednika države, v Prazninah pa obeležil trenutke praznosti oglasnih povšin. Razstavo Pritisk jutri odpirajo v galeriji Alkatraz na ljubljanski Metelkovi, v oddaji pa tudi o najnovejšem kriminalnem romanu Avgusta Demšarja o finančni aferi, ki vznikne v cerkvenih krogih. Vabljene in vabljeni k poslušanju!
Koncept subkulturnega festivala Kavč je v Slovenijo iz Argentine pripeljal lutkar, glasbenik in organizator festivala Plavajoči grad, Matija Solce. Umetnost naj ne bi ostajala ločena od ljudi, temveč naj bi vstopila v njihov vsakdan – in domače prostore. 130 dogodkov, za katere morate najprej kupiti vstopnico, da izveste lokacijo, se bo tako po vsej Sloveniji odvilo v zasebnih stanovanjih, od obiskovalcev in obiskovalk pa pričakujejo, da bodo s sabo prinesli copate in kakšen priboljšek za gostitelja ali gostiteljico. Koncept promovira tudi posebne prostore, kot so bolnišnice, uradi, manjši lokali, študentski domovi ali domovanja brezdomcev – zato se lahko namesto v stanovanju znajdete tudi pod mostom, zaporniški celici ali v predsedniški palači. Tudi letos bo na sporedu etno-fusion glasba, lutkovne predstave, izjemoma pa tudi plesne predstave, rock in jazz koncerti ter performansi. V Ljubljani Kavč poteka četrtič, prvič pa se seli tudi v druga slovenska mesta: v Maribor, ki je letošnje festivalsko dogajanje odprl, Celje, Novo Gorico, Loško dolino, Istro, Trst, Kamnik, na Ptuj in še kam. Foto: Kavč festival
»Muzej ne sme ostajati arhaičen, namenjen samo zanesenjakom in muzejskim zaljubljencem. Muzeji zdaj korakajo s časom in že vnaprej odločajo o tem, kaj bo šlo vanje. Pri BMW dajo že nov izdelek v svoj muzej.« Tako je razmišljal leta 2004 umrli Sergej Vrišer, eden vodilnih slovenskih barokistov, profesor za muzeologijo na oddelku za umetnostno zgodovino ljubljanske filozofske fakultete in dolgoletni ravnatelj Pokrajinskega muzeja Maribor. Tam so ob 100. obletnici njegovega rojstva pripravili obsežno razstavo, ki osvetljuje več zornih kotov njegovega strokovnega dela; s predmeti iz zbirke Pokrajinskega muzeja Maribor predstavlja najpomembnejše izsledke njegovih raziskav, ki so pomemben prispevek k interpretaciji in razumevanju kulturne dediščine Štajerske. V oddaji pa tudi o pesniški zbirki Savinjčanke pesnika in dramatika Ervina Fritza. Foto: Pokrajinski muzej Maribor
Na predvečer kulturnega praznika bodo imeli na velikem odru Slovenskega stalnega gledališča v Trstu premiero igre Samo konec sveta francoskega dramatika Jean-Luca Lagarcea. Tudi v SNG Maribor se obeta premiera in sicer Verdijeve opere Simon Boccanegra. Ob jutrišnjem prazniku bodo na koncertu samospevov, ki ga organizirata Glasbena matica in SNG Opera in balet Ljubljana, nastopili sopranistka Mojca Bitenc, baritonist Domen Križaj in pianistka Andreja Kosmač. V današnjem Svetu kulture še o razstavi Zgodovina prihodnosti: Praelementi Plečnikove arhitekture v Plečnikovi hiši v Ljubljani in o razstavi nagrajencev mednarodne likovne nagrade Extempore Ptuj – Karneval v Galeriji mesta Ptuj. Vabljeni v našo družbo! Foto: Tiberiu Marta
Danes v oddaji predstavljamo dve gledališki premieri, Pirandellovo igro Šest oseb išče avtorja bodo uprizorili na odru gledališča v Novi Gorici, Antigono po dramski predlogi Dušana Jovanovića pa v Mestnem gledališču ljubljanskem. Pred slovenskim kulturnim praznikom Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana pripravlja slovesen koncert s podelitvijo Škerjančevih nagrad in priznanj, v ljubljanskem Koloseju odpirajo Dvorano slovenskega filma, v Mestni galeriji Ljubljana pa retrospektivno razstavo del Vlada Martka.(Foto:SNG Nova Gorica/Peter Uhan)
Fotografija in slikarstvo sta že vsaj od renesanse v tesnem odnosu, ko so si likovni umetniki pri snovanju podob pomagali s camero obscuro, predhodnico fotoaparata. Med umetniki, ki slike ustvarjajo na podlagi fotografij, je tudi Živko Marušič, znan predvsem po svojih barvitosti in figuraliki. Spregovorili bomo o njegovi razstavi v Bežigrajski galeriji 1 v Ljubljani. Kako mediji oblikujejo javno sfero in kakšno vlogo ima pri tem umetnost se med drugim sprašujejo na razstavi Cenzura in svoboda izražanja, ki je od včeraj na ogled v Moderni galeriji in bo prav tako tema današnjega Sveta kulture. Tu je še današnja premiera dokumentarno-igranega filma Dnevnik Diane Budisavljević v Kinodvoru v Ljubljani. Film govori o dolgo zamolčani zgodbi o ženski, ki je med drugo svetovno vojno na Hrvaškem iz ustaških taborišč rešila na tisoče srbskih otrok. Slika (izrez): Opel, 1979, avtor Živko Marušič, avtor foto-reprodukcije Marko Tušek
Neveljaven email naslov