Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York.
Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami:
''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.''
Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis.
Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani.
Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.
na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka
3697 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York.
Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami:
''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.''
Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis.
Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani.
Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.
na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka
»Ples je skrita govorica duše,« je o plesu dejala znamenita ameriška plesalka in koreografinja Martha Graham. Kaj pa se zgodi, ko epidemija prepreči, da bi se prek plesa izražali, se med plesom dotikali in negovali skupinsko plesno ustvarjalnost? Kot je v letošnji mednarodni plesni poslanici povedal nemški baletnik Friedmann Vogel, je treba vztrajati in počakati, da hudi časi minejo. Številni plesni učitelji so se zatekli k poučevanju na daljavo, kar pa je glede na naravo te umetnosti kar velik izziv. O tem danes ter o gledališčih in kinodvoranah, ki pa so se odprli v sosednji Italiji. To je spodbudilo tako zadovoljstvo, da so že zdaj projekcije in predstave razprodane. V Svetu kulture bomo napovedali še nocojšnji Arsov prenos 16. koncerta v Komornem studiu, ki ga bo izvedel izjemen slovenski organist Tomaž Sevšek na umetniškem harmoniju. Foto: Filippo Jorio, SNG Opera in balet Ljubljana
Želim vam neobremenjen (p)ogled ... Razum pa, če se le da, potisnite vstran in v ozadje. To ni politični program, ni česa razumeti. Prepustite se golim čutom in čustvom in poskušajte utripati v nedoumljivem svetu domišljije ... brez gospodarja, je ob razstavi zapisal umetnik Marko Jakše. Prvi del razstave z naslovom Na otoku Niga se osredotoča na Jakšetova novejša dela, tokrat, pa je mogoče v galeriji SLOART videti dela iz starejših obdobij umetnikovega ustvarjanja. V starem mestnem jedru Kranja pa je mogoče videti, kako se keramika povezuje z drugimi mediji, kot so grafika in reciklirani materiali. Na ogled je razstava sodobne kinetične keramike ?r kvadrat.
Manjša in neodvisna koncertna prizorišča ostajajo bodisi zaprta ali pa so pogoji, pod katerimi bi lahko delovala tako strogi, da si odprtja ne morejo privoščiti. Zato so se povezala in oblikovala mednarodno iniciativo koncertnih prizorišč Enlarge Europe, katere del je tudi ljubljanski KUD Channel Zero. V oddaji napovedujemo tudi gledališko predstavo Jubilej, ki bo po dolgem času izvedena živo na odru.
Danes je svetovni dan knjige, pa tudi avtorskih pravic. Slednje nas opomni, da so za ustvarjalnimi izdelki ljudje – avtorji, prevajalci, založniki, oblikovalci knjižnih podob nenazadnje in številni drugi. Da dobre knjige lahko beremo v maternem jeziku, ni nekaj samoumevnega, opozarja tudi sejem s kavča, ki je letos na spletu združil več kot 50 slovenskih založnikov. V oddaji pa se bomo vprašali tudi zakaj se je Goran Vojnović odločil ponovno pisati o Marku Đorđiću, čefurstvu in ljubljanskih Fužinah. Avtor Čefurjev raus - ene od redkih domačih knjig, ki so postale pravcati kulturni fenomen, namreč z romanom Đorđić se vrača nadaljuje zgodbo osrednjega lika te uspešnice. Foto: Pixabay
Jakopičeve nagrade, najpomembnejše nagrade na področju vizualne umetnosti v Slovenije, letos slavijo slikarstvo izrazitih barv – to izkazuje tudi razstava prejemnikov nagrad v galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov, kjer so na ogled dela Franca Novinca in Milene Usenik, ki bosta nagrado prejela za življenjsko delo in Silvestra Plotajsa Sica, prejmnika Jakopičeve nagrade za opus v zadnjih letih. V oddaji pa tudi o liričnem projektu Petre Varl, ki v svojem domačem okolju obračunava s svojo dosedanjo umetniško prakso. Foto: Tomaž Šantl
La Doctora je bil nadimek slovenske raziskovalke življenja in jezikov staroselcev v Paragvaju, doktorice Branislave Sušnik. Slovenski etnografski muzej se ji, po znanstvenem delu, zdaj posveča z razstavo. Več v nadaljevanju oddaje, ko se bomo približali sklepnemu koncertu Slovenskih glasbenih dnevov 2021. Književnosti danes ne bomo obšli, temveč bomo o njej spregovorili v okviru festivala Bralnice pod slamnikom. Vabimo vas, da se nam pridružite.
To je naslov razstave akademske slikarke Joni Zakonjšek, ki je na ogled v galeriji Generali v Ljubljani. Slikarka z deli, nastalimi v zadnjih treh letih, nadaljuje svojo prepoznavno likovno govorico. Občutljivo se posveča vzorcem v naravi – od listja do lubja, pa vodnih odsevov in presevov, ki vznemirljivo migetajo pred našimi očmi. Naravo pa opeva tudi razstava Stojana Graufa, ki je na ogled v Studiu Umetnostne galerije Maribor. Naslovil jo je Zemlja ni človekova last, človek je last Zemlje. V oddaji predstavljamo tudi novo kratko radijsko igro z naslovom Prihod, ki je nastala po besedilu Vitomila Zupana.
V teh časih potrebujemo dobre novice, še posebej na področju kulture. Ta prihaja iz Italije, kjer si je založništvo opomoglo. Razlog za to je tudi v tem, da so Italijani med pandemijo uvrstili knjige med primarne dobrine, kot so zdravila in živila, zaradi česar so bile knjigarne odprte. Ključne pa so bile ponudbe elektronskih in zvočnih knjig ter razvoj dostavnih poti. V oddaji še o varovanju gozdov. V mariborskem razstavišču Kibela se z videom in instalacijo s to temo predstavlja umetniški dvojec Plateau Residu. Foto: Engin Akyurt / Pixabay
Oddajo bomo začeli z nagrajencem prestižnega fotografskega natečaja World Press Photo, slovenskim dokumentarnim fotografom Cirilom Jazbecem. V Kategoriji Okolje je za serijo fotografij, posnetih v Severni Indiji, prejel drugo nagrado. Nadaljevali bomo z avtorskim projektom Nine Ivanišin: Moj prvi informans z delovnim naslovom Sea Wall, ki je nastal v sklopu programske platforme Drama laboratorij ljubljanske Drame. Informans ali neformalni performans je sicer oblika gledališke predstave, ki naj bi bila po nekaterih definicijah izobraževalna in hkrati zabavna, po drugih pa predvsem odprta za eksperimentiranje. V Lokarjevi galeriji v Ajdovščini pa so minuli petek odprli razstavo z naslovom Women about women – Ženske o ženskah. Nastala je v okviru mednarodnega projekta Rise of women – Vzpon žensk, ki ga podpira Evropska unija, in je posvečena ženski v kulturi Zahodnega Balkana. Tudi o tem danes. In še o glasbi: v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma je veliki simfonični orkester Slovenske filharmonije po pol leta znova zazvenel v polni zasedbi, nocoj ob 20-ih bomo lahko na Programu Ars v oddaji Petkov koncertni večer poslušali posnetek koncerta, ki ga bomo predstavili tudi v današnji oddaji. Foto: Peter Uhan
Kuratorka reče: »Pomagaj mi!« Glavno vprašanje: kaj bo tam, v prostoru? Mogoče ne dogodek, zagotovo pa voden ogled. To je nekaj citatov, ki nas spremljajo na razstavi, ki razmišlja prav o mediju razstave, o načinih nastanka umetniškega dela in o prostoru, v katerem gostuje – v ljubljansko Galerijo Škuc gremo danes. V Lutkovnem gledališču Ljubljana pa so novo premiero pripravili kar za splet, ogledali si jo bomo lahko danes ob 18. uri. Predstava Rečí rečí najmlajšim s številnimi zastavljenimi vprašanji o živi in neživi materiji predstavi podnebni svet in poskuša na duhovit način spodbujati skrb za okolje. Vabljeni v Svet kulture. Foto: Tia Čiček
V oddaji Svet kulture danes najprej o 35. Slovenskih glasbenih dnevih, ki bodo letos potekali na spletu. Dnevi, ki se jih je prijel naziv Praznik slovenske glasbe že 35 let združujejo slovensko sodobno glasbeno ustvarjalnost in poustvarjalnost. Predstavljamo tudi razstavo, ki je na ogled v galeriji P74 in predstavlja dela osrednjega hrvaškega konceptualnega umetnika Mladena Stilinovića.
Roman Figa Gorana Vojnovića, galerija človeških usod različnih generacij, bo zdaj zaživela še v zvočni obliki, kot zvočna knjiga. Ob tem se je na Prvem programu začelo predvajanje serije posamičnih poglavij iz zvočne knjige, temu romanu pa namenjamo tudi današnji literarni večer. V oddaji pa bomo predstavili tudi pesniško zbirko Iz jezika, ki ga ni Fabjana Hafnerja, pomembnega prevajalca slovenske literature v nemškem jeziku. Ta izkušnja odseva tudi v njegovi poeziji, ki poudarjeno razmišlja o jeziku. FOTO: RTV Slovenija
58. literarno nagrado Vstajenje za leto 2020 bo drevi prejel Marino Qualizza za knjigo Benečija naš dom in za življenjsko delo. Kot piše v utemeljitvi, je Qualizza moralna avtoriteta beneških Slovencev, ki opogumlja svoje rojake in povzdigne glas, ko je treba braniti njihove pravice. V oddaji tudi o Kosovelovem domu Sežana – Kulturnem centra Krasa, ki so ga začeli graditi na današnji dan pred tremi desetletji.
»Kar je v pravljicah bratov Grimm nasilnega ali za naš čas nekako odveč, smo obrnili na humorno plat,« pove koreograf Siniša Bukinac, ki je Žabjega kralja in Rdečo kapico prelil v plesni predstavi. Uprizorjeni bosta na odru Gledališča Koper, prva bo na ogled že to nedeljo. Dramaturg Miha Trefalt si je ob njiju zastavil vprašanje: koliko povedati in koliko pokazati v predstavi, da otrok ne izgubi rdeče niti? Pogosta dilema umetnikov je, koliko podrobnosti in koliko sklepov ustvariti, ali obrnjeno, koliko njihove odsotnosti pustiti, da bi lahko gledalec, bralec, poslušalec še sam, s svojo domišljijo, umetniško delo dograjeval v zaokroženo celoto. Ta prostor dihanja nemalokrat ponudi tudi sodobna glasba – in danes se bomo posvetili koncu festivala sodobne glasbene ustvarjalnosti Forum nove glasbe v našem radijskem Studiu 26 z nastopom ansambla Neofonia. Foto: Jaka Varmuž, predstava Žabji kralj
Slovenska igralka, profesorica igre, dramatičarka in pesnica Saša Pavček je izdala novo, svojo drugo pesniško zbirko. Kot je povedala, so skoraj vse pesmi, ki so umeščene vanjo, nastale v preteklem letu, v letu razglašene epidemije, ko se je marsikomu zdelo, da se je čas ustavil. Od tod tudi naslov zbirke Zastali čas. Podrobneje o zbirki v oddaji Svet kulture, v kateri predstavljamo tudi novo spletno razstavo Dom in svet, ki so jo zasnovali v Umetnostni galeriji Maribor.
V duhu izročila slovenske kulinarike se je za dolenjsko mizo z Janezom Trdino znašel etnolog, dr. Janez Bogataj. Govorimo o novi monografiji, v kateri se je oprl na znamenite Trdinove zapise iz leta 1870 in pozneje. Na njihovi osnovi je pisal o prehranjevanju na Dolenjskem, dotaknil pa se je tudi dogajanja ob mizi. Knjigo, ki je izšla pri založbi Goga, je zaokrožil z nekaj recepti iz pisateljevih časov za dandanašnjo kuharico in kuharja. Pri Mariborski založbi Litera pa je pred kratkim izšel knjižni prvenec Aljaža Krivca, ki je v slovenskem literarnem prostoru navzoč predvsem kot književni kritik, leta 2016 je prejel Stritarjevo nagrado, a ob tem tudi prevaja in piše. Prva informacija, ki jo bralec dobi na platnici njegovega romana Sedmo nadstropje, je oznaka 'eksperimentalni roman'. Avtor se poigrava s filmskim žanrom, vpelje metafikcijo. Več pa razkrijemo v današnjem Svetu kulture. Foto: Aljaž Krivec (osebni arhiv)
Mesec april je obarvan z dnevi, ki so posvečeni knjigam. 2. aprila, na rojstni dan pravljičarja Hansa Christiana Andersena, smo praznovali mednarodni dan knjig za otroke, 23. april pa je Unescov svetovni dan knjige in avtorskih pravic. V današnji oddaji bomo prelistali nekaj novosti na knjižnih policah za mlade bralce, predstavili pa bomo tudi knjigo Brezobrazne, ki zgodbe iz podkožja pisateljice Aleksandre Jelušič Pika združuje s črno-belimi fotografijami Sandre Požun. Avtorici želita v tem prepletu razkrivati travme, bolečino in spomine, o katerih neradi razmišljamo ali govorimo. Foto: spletna stran zavoda Volosov hram
Danes je mednarodni dan knjig za otroke, saj se je 2. aprila 1805 rodil danski pisatelj Hans Christian Andersen. Ob tej priložnosti švedski svet za umetnost vsako leto razglasi nagrajenca spominske nagrade Astrid Lindgren. Več o nagrajencu in njegovem delu v oddaji, v kateri se bomo posvetili tudi Škofjeloškemu pasijonu, ki letos praznuje 300-letnico. Več tudi o novem spletnem projektu Najraje bi se udrla v zemljo ter mednarodni kritiški platformi sodobnega lutkarstva. Vabimo vas k poslušanju! Boris Kobe, Škofjeloški pasijon, 1967, olje na platnu, hrani Slovenski gledališki inštitut Ljubljana. Foto: Dejan Habicht, vir: www.loski-muzej.si
Danes v oddaji predstavljamo tretji del spletnega projekta Čas za poezijo, ki ga pripravljajo igralke in igralci Prešernovega gledališča Kranj. S projektom so začeli novembra lani, ko so med zaprtjem gledaliških dvoran njihovim gledalcem in ljubiteljem umetnosti ponujali pobeg v svet poezije.Ne glede na zaprtje muzej in galerij bomo v oddaji poročali o razstavah, ki si jih boste lahko ogledali, ko bodo razstavni prostori znova odprli svoja vrata. Danes tako o razstavi v nekdanjem skladišču soli v Kopru z naslovom Arhitektura, skulptura, spomin, ki odkriva umetnost spomenikov Jugoslavije, ki so nastali med letoma 1945 in 1991. In še o življenju slovenske narodne skupnosti v Italiji, ki je zaradi zdravstvene krize, kot poroča Marij Čuk, pod težko preizkušnjo.
Današnja oddaja prinaša dve aktualni kulturni temi. Zaključuje se 23. Festival dokumentarnega filma, znani so že nagrajenci. Glavno nagrado Amnesty International Slovenije za najboljši film na temo človekovih pravic je dobil dansko-francoski film z naslovom Punčka, ki govori o deklici, ujeti v telesu fantka. Režiral ga je Sebastien Lifshitz. Vabimo vas tudi k ogledu spletne premiere gledališke predstave Preblizu, ki tematizira večno temo odrskih desk - partnerski odnos. Predstava je nastala v koprodukciji Cankarjevega doma in zavoda Paviljon. V njej nastopata Domen Valič in Lea Mihevc, režiser in avtor besedila je Jaša Koceli.
Neveljaven email naslov