Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.
3701 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.
Po prvem celovečernem filmu v samostojni sloveniji Babica gre na jug, gre tja v filmu režiserja Vincija Vogue Anžlovarja zdaj še dedek. Dedek gre na jug je zgodba o prijateljstvu in ljubezni, ki bo nocoj premiero doživela v ljubljanskem Cineplexxu. V pripovedi Vlado iz bolnišnice ugrabi svojega prijatelja, Borisa in skupaj se odpravita proti Makedoniji, kjer želita najti Borisovo dolgoletno ljubezen Nedo, s katero jima je usoda pred leti prekrižala načrte za skupno življenje. Predstavljamo tudi knjigo Enakozvočje pisateljice Leonore Flis. Prva misel ob naslovu nas napeljuje h glasbi, in v nadaljevanju to bolj ali manj očitno potrjujejo tudi posamezne zgodbe o učenki baleta, klavirju, doživljanju glasbe.
Zgodbo o nekaj letih življenja in skrivnostnem izginotju Veronike Zarnik bo odslej mogoče tudi poslušati. Pri ZKP RTV Slovenija je izšla zvočna knjiga Draga Jančarja To noč sem jo videl v interpretaciji igralca Branka Jordana. V oddaji tudi o literarni refleksiji stisk šolskega sistema. Pri založbi Litera je izšel roman Kavč, v katerem avtorica Veronika Mojca Andrej razkriva storilnostno naravnan šolski svet.
Oziramo se v Cankarjev dom, v katerem bo premierno prikazan zgodovinski kabaret za pripovedovalca in harmoniko Moja vojna harmonika, pripoved v verzih, ki jo je po motivih iz življenja svojega deda spisal Aleš Šteger. Mestno gledališče ljubljansko novo leto začenja z uprizoritvijo dramskega besedila Shakespeare Stevena Bêrkoffa, ki v središče postavlja zlobneže iz Shaekspearjevih del. Gre za prvo uprizoritev tega besedila v Sloveniji, njegova kompleksnost pa na odru ustvarja prav poseben gledališki žanr. Začenja pa se tudi nov cikel nedeljskih matinej Simfoničnega orkestra RTV Slovenija: Mozartine 2023. Foto: MGL (Peter Giodani)
V tokratni oddaji najprej o novi predstavi z naslovom Gibanje, pri kateri sta združili moči Cukrarna in SNG Drama Ljubljana. Dramsko besedilo, ki ga je napisal srbski dramatik Dimitrije Kokanov se izmika vsem žanrskim oznakam. Ustvarjalci so ga opredelili kot meditacijo o tem, v kakšnem stanju se nahaja sodobni človek. V glavnih vlogah nastopajo Polona Juh, Benjamin Krnetić in Nejc Cijan Garlatti, režiser je Juš Zidar. V oddaji pa poročamo tudi o novostih portala Fran. Leta 2014 je bilo na njem 20 slovarjev, zdaj jih je 44.
Véliki Bősendorfer, klavir, ki je poslušalke in poslušalce programa Ars prav pred kratkim iz starega pospremil v novo leto, je novo življenje dobil v lanskem letu. Prej je nekaj desetletij tih sameval v radijskem studiu; ta čas ga je opazil filmski režiser Miha Vipotnik in o njem, malo pa tudi iz domišljije, posnel film Pošvedrani klavir. Neznosna lahkost bivanja kot pogled z druge strani; tako lahko razumemo izhodišče za razstavo umetniških del iz likovne zbirke Riko, ki jo je v galeriji Miklova hiša v Ribnici, kurirala Nina Skumavc. Več o teh vsebinah v oddaji, v kateri bomo spregovorili tudi o zborniku o medijskem prostoru Slovencev v Italiji, ki so ga pred kratkim predstavili v Trstu. Vabimo vas k poslušanju! foto: Simon Stojko Falk, vir: gregor-strnisa.com
"Naravo zapišem z veliko začetnico in jo razglasim za svojo cerkev," je leta 1957 zapisal ameriški arhitekt Frank Lloyd Wright. S to mislijo so pospremili skupinsko razstavo Naravna vera v Mednarodnem grafičnem likovnem centru Švicarija v Ljubljani. Umetnice in umetniki predstavljajo intimen, spiritualen, mističen in kritičen odnos med človekom in naravo. Tu so še knjižne novosti: svet risoromanov založbe VigeVageKnjige in med policami Mladinske knjige fantastični žanr. Pri založbi Miš pa je izšla knjiga, ki je ne le beremo, ampak vanjo vstopamo z vsemi čutili.
Pogledali bomo proti najdaljši noči v letu in preverili praznični program po kulturnih ustanovah. Silvestrski večer, ki ga večina preživi na množičnih zabavah na prostem ali v intimnem zavetju doma, je za vedno več ljudi tudi obisk gledališča. Silvestrske predstave so razprodane že mesece vnaprej, gledalci zaupajo umetniškim vodjem gledališč, saj na ta večer ponudijo uspešnice - navadno zabavne in sproščujoče predstave. Prvi dan novega leta bosta v neposrednem prenosu zaznamovala dva novoletna koncerta. Tradicionalni novoletni koncert Dunajskih filharmonikov, ki je eden najbolj priljubljenih koncertov klasične glasbe na svetu, in novoletni koncert Orkestra Slovenske filharmonije.
V oddaji Svet kulture danes najprej o novi predstavi za otroke, ki jo je pripravil ljubljanski Miniteater. Krojaček Hlaček je vsem dobro znani junak iz istoimenske knjige, ki jo je ilustrirala Marlenka Stupica. Predstavlja junaka, ki težave rešuje na preprost način, največkrat s pripomočki za šivanje. Gledališka uprizoritev, ki jo je režiral Robert Waltl pa je prežeta s stripovsko estetiko. Ozrli se bomo tudi med knjižne platnice. Nedavno je založba Mladinska knjiga predstavila dve pesniški knjigi, pri nastanku katerih je v različnih vlogah sodeloval pesnik, prevajalec in literarni zgodovinar Peter Svetina. Za prvo knjigo, ki je izšla v zbirki Kondor in je antologija slovenskega soneta z naslovom Štirinajstica, je pripravil izbor pesnic in pesnikov, drugo pa je prevedel – gre za izbor iz pesniškega ustvarjanja hrvaškega pesnika Ivana Slamniga, ki je pod naslovom Nostalgija ostanka izšel v zbirki Nova lirika.
Plesno-gledališka predstava Stopi iz moje sence PI314 v režiji Nede R. Bric je posvetilo delu in življenju Pie in Pina Mlakar. Osrednji motiv predstave s plesalcema Nastjo Bremec Rynia in Michalom Rynia je jadrnica, Galeb PI314, s katero sta zakonca Mlakar jadrala do pozne starosti. V Galeriji Equrna pa zadnji mesec letošnjega leta obeležujejo z malim festivalom sodobnega slovenskega slikarstva. Pod naslovom Meantime/Paintings only razstavljajo slike slikark in slikarjev, ki so zaznamovali slikarsko produkcijo zadnjih let.
V tokratni oddaji vas bomo povabili na filmsko glasbeni dogodek, ki ga bomo drevi v živo prenašali na našem Tretjem programu, programu Ars. Nemo klasiko nemškega ekspresionizma Nosferatu – Simfonija groze bo spremljal Orchestra of the Imaginary, partituro za film je napisal Andrej Goričar. Film je imel ob svojem nastanku burno produkcijsko ozadje. Temelji namreč na Drakuli Brama Stokerja, producent filma pa ni uredil avtorskih pravic s Stokerjevimi dediči, zato so kljub spremenjenemu naslovu in imenom ti zahtevali uničenje vseh filmskih kopij. Film, ki je močno vplival na žanr grozljivke in film na splošno, si lahko še vedno ogledamo kot po čudežu, so zapisali pri Cankarjevem domu. V oddaji poročamo tudi o novi knjigi Zale Dobovšek z naslovom Gledališče in vojna.
Leto se počasi izteka in praznični konec tedna bodo mnogokje zaznamovali božični koncerti. Med njimi Simfonični orkester Slovenskega narodnega gledališča Maribor pod vodstvom dirigenta Simona Krečiča, v Ljubljani pa bo s praznično obarvanim sporedom nastopila violinistka Anja Bukovec. V Razkrižju v Prlekiji bodo v soboto izvedli tradicionalno praznično spevoigro Božična noč, v priredbi in režiji Vinka Mőderndorferja pa bo v nedeljo v Mini teatru premiera predstave Dnevnik Ane Frank. foto: Jaka Vatovec, foto: Center in galerija P74, vir: rtvslo.si
Izpostavljamo razstavo Jože Plečnik na Gorenjskem – včeraj, danes, jutri, ki so jo včeraj odprli v Kranju in razstavo, ki jo ob stoti obletnici rojstva pesnika Karla Destovnika – Kajuha nocoj odpirajo v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Na razstavi je predstavljeno Kajuhovo življenje in delo z obsežnim izborom fotografij, osebnih dokumentov ter rokopisov njegovih pesmi, pisem in korespondence. V oddaji več tudi o dokumentarnem filmu Magdalenice gospe Radojke Vrančič scenaristke in režiserke Helene Koder, ki so ga predvajali v kinodvorani AGRFT-ja ob ponatisu znamenitega cikla Marcela Prousta Iskanje izgubljenega časa.
Letošnja programska ponudba festivala Knjige pod jelkami je iz dveh delov: običajnega literarnega in otroškega s Pravljično deželo knjige. V okviru prvega bo drevi – po sinočnjem otvoritvenem pogovoru s pisateljico Mojco Kumerdej – pogovor s tržaškim novinarjem in politologom Bojanom Brezigarjem s predstavitvijo njegove zadnje knjige Srečanja – doma in po svetu. In tudi na poezijo niso pozabili. V galeriji Photon pa so odprli razstavo Nedokončane krajine avtorja Toma Brejca, po njegovem daljšem premoru od ustvarjanja in razstavljanja umetniških fotografij. Če je na eni strani vrlina tehnična dovršenost, je bistvo dobre fotografije tudi v metafizičnem, neizrekljivem, pravi. Vrhunski modni in portretni fotograf, ki svoj pečat pušča na naslovnicah svetovnih revij, se namreč potaplja tudi v intimne svetove umetniške fotografije s pridihom dokumentaristike.
Dobrih štiristo strani dolga in nekaj kilogramov težka je nova monografija slikarja in grafika Andreja Jemca, umetnika luči in geste, nekoč profesorja in dekana ljubljanske likovne akademije, akademika in prejemnika Prešernove nagrade za življenjsko delo. Predstavili jo bomo v današnji oddaji, v kateri se bomo posvetili tudi trem knjižnim novostim slovenskih avtorjev, ki so jih Andrej E. Skubic, Lucija Stepančič in Agata Tomažič izdali pri založbi Goga.
Marjetica Potrč, tudi v svetovnem merilu poznana sodobna umetnica, ustvarja na stičišču vizualne umetnosti, arhitekture, ekologije in antropologije. V Mestni galeriji Piran se med drugim predstavlja z monumentalno poslikavo Dežela varuhov, ki je svojevrsten poklon Istri in njenim prebivalcem. S piranskim projektom Voda in zemlja je umetnica tokrat prvič ustvarjala z lokalno skupnostjo v domačih okolju in v maternem jeziku. In še bolj tehnična tema: na svojih domačih tleh se že od desetega leta Jožef Trpin navdušuje nad avtobusi in trolejbusi. Večkrat je s kolesom prevozil njihove proge, na koncu vožnje pa z metrom v roki prosil za ogled vozila in ga nato doma do potankosti narisal. Vso zbrano gradivo in zapiske je, sicer kemik po izobrazbi, po upokojitvi dodatno raziskal, opremil s fotografijami in ustvaril knjigo Avtobusi in trolejbusi Ljubljane med letoma 1927 in 1994. Pa še o tržaški razstavi gibanja I macchiaioli, predhodnikov francoskega impresionizma v Svetu kulture.
Gledališče kot ogledalo sveta nam velikokrat daje možnost preigravanja družbenih in spolnih vlog, ki jih zasedamo v vsakdanjem življenju. Tako ga razume tudi režiser Vito Taufer, ki se je skupaj z dramatičarko Simono Sémenič potopil v ustvarjanje predstave z naslovom žbam! Na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega pa bo nocoj premiera drame Neznosno dolgi objemi sodobnega ruskega gledališkega ustvarjalca Ivana Viripajeva, ki pripoveduje o iskanju ljubezni in smisla, o odnosu do Boga, o razmerju med resničnostjo in resnico. Predstavili bomo tudi monografijo Vinka Möderndorferja z naslovom Gledališče Möderndorfer, v kateri je zbranih več kot sto njegovih režijskih stvaritev.
V Moderni galeriji so ob 100. obletnici slikarja, grafika, predavatelja in premišljevalca umetnosti Marijana Tršarja pripravili razstavo Abstrakcija in likovna teorija. V oddaji pa tudi o knjižnih novostih založbe LUD Šerpa, in sicer dveh pesniških zbirkah. Sveža zbirka Gregorja Podlogarja nosi naslov Atlas, druga zbirka Andreje Štepec pa je naslovljena Jesenožki.
Sprehod po kulturni ponudbi bo posvečen gledališču in plesu. Napovedali bomo premieri predstav Krvava svatba v novomeškem Anton Podbevšek teatru ter Norma Jeane Baker Trojanska v ljubljanskem Miniteatru. Na današnji dan bodo prvič izvedli tudi plesni predstavi Rdeči gozd koreografinje in plesalke Leja Jurišić ter plesni solo Lade Petrovski Ternovšek Zgodbe iz tišine.
S Slutnjo Karla Destovnika - Kajuha, pesmijo, ki jo je napisal pri šestnajstih letih, se bo drevi začel literarni radijsko-gledališki večer iz cikla Ars teatralis z naslovom Za mir bom govoril, ljubezen, svobodo. Ob 100. obletnici pesnikovega rojstva bo na Televiziji Slovenija drevi premiera igrano-dokumentarnega filma Samo en cvet. Poročali bomo z mednarodne filozofske konference z naslovom Hegel, ženska in feminizem. Oddajo pa bomo začeli z Vrtincem sprememb, veliko naravoslovno razstavo, ki nas popelje skozi evolucijo Zemlje ter opozarja na posledice podnebnih sprememb in propadanje biotske raznovrstnosti.
Ponedeljkov Svet kulture najprej prinaša vpogled v dogodke Kajuhovega leta. Letos namreč mineva sto let od rojstva Karla Destovnika – Kajuha. Slovenski pesnik, prevajalec in narodni heroj se je rodil 13. decembra 1922 v Šoštanju. Tam v teh dneh potekajo številni dogodki in druge aktivnosti pod skupnim imenom Kajuhovo leto. V oddaji poročamo tudi o dogajanju ob projektu Go! Borderless, Gremo! Brezmejno. Prestolnica kulture bo namreč leta 2025 Nova Gorica.
Neveljaven email naslov