Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
3700 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
Književniku Borisu Pahorju se poklanjajo številni, a prav posebna darila so zanj tista v obliki črk na papirju. Že v torek so v prostorih tržaškega Narodnega doma predstavili zbornik Boris Pahor. Pisatelj brez meja. Eseji, intervjuji in pričevanja, v katerem tako italijanski kot slovenski pisci razgrnejo različne poglede na njegovo delo. Včeraj pa so v prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani Pahorju posvetili še predstavitev nove monografije Ogenj, ki je zajel Evropo o zgodovini osrednje slovenske ustanove v Trstu – Narodnega doma in njegovem požigu, ki so ga fašisti izvedli 13. julija 1920. Zadnji še živeči pričevalec tega je prav Boris Pahor, ki se mu bomo danes posvetili. V Svetu kulture pa tudi o nocojšnji premieri baleta Dunajski večer, s katero bo novo sezono odprl baletni ansambel SNG Opera in balet Ljubljana. Tokrat pa se občinstvu ne bodo predstavili na domačem temveč na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma. In še o festivalu improvizirane glasbe Alpenglow: v Ljubljani v Galeriji Škuc, Klubu Gromka in nato še jutri v Klubu Cankarjevega doma bodo v različnih zasedbah zaigrali glasbeniki iz Slovenije in Avstrije. Foto: EPA
Mednarodni filmski festival v Karlovih Varih se preveša v drugo polovico. V oddaji tokrat predstavljamo dokumentarec Prav vsaka minuta češke režiserke Erike Hnikove, o katerem se na festivalu veliko govori zaradi kontroverzne teme. Film predstavlja slovaška zakonca, ki sta svoje življenje popolnoma podredila intenzivnemu urjenju sina edinca Miška, iz katerega že vse od rojstva po posebni vzgojni metodi, imenovani Kamevéda, želita ustvariti vrhunskega športnika, zmagovalca in šampiona. Nocoj se v Izoli tudi uradno začenja mednarodni filmski festival Kino Otok, ki na različne lokacije v obmorskem mestecu filmske užitke z vsega sveta. Letos bodo v letnem kinu Arrigóni, na videu na plaži pri izolskem svetilniku, v kinu Odeon in še na nekaj drugih lokacijah prikazali 34 celovečernih in 97 kratkih filmov. Eden od vrhuncev Ljubljana festivala pa je nocojšnje gostovanje argentinskega tenorista Joséja Cure. Tokrat se bo ljubljanskemu občinstvu predstavil tudi kot skladatelj, med drugim bo na sporedu koncerta njegov oratorij Ecce homo. (Foto: Film servis Festival Kalovy Vary)
V poklon 25. jubileju Festivala Dnevi poezije in vina so med drugim pripravili srečanje 20-ih direktorjev literarnih festivalov evropske pesniške platforme Versopolis. Festival, ki se začenja danes v Ljubljani, bo različne dogodke, vse od intimnih dvoriščnih branj do koncertov, nizal na več kot 40-ih prizoriščih v 14-ih krajih po Sloveniji, pa še na Hrvaško in v Avstrijo bo segel. V Svetu kulture se bomo ustavili tudi v Murski Soboti na 16. mednarodnem festivalu sodobnega plesa Front@, ki v svoje nastope vključuje mimoidoče, med približno 30. dogodki pa so poleg predstav iz Velike Britanije, Francije, Španije, Južne Koreje in Slovenije letos še razstava plesne fotografije Boruta Bučinela, kino koncert Bridka Bebiča Od kovača do knapa, plesne delavnice in pogovori z ustvarjalci. In še v Trst: v čast književniku, ki bo pojutrišnjem praznoval 108. rojstni dan, je izšla knjiga Boris Pahor. Scrittore senza frontiere. Saggi, interviste e testimonianze (Boris Pahor. Pisatelj brez meja. Eseji, intervjuji in pričevanja) v sozaložništvu Mladike in La libreria del Ponte Rosso. Zbornik je napisan v italijanščini in vsebuje prispevke številnih Pahorjevih sodobnikov, tako italijanskih kot slovenskih, kar pomembno prispeva k raznolikosti interpretacij njegovega opusa. Marij Čuk poroča, da gre za veliko založniško, človeško in intelektualno dejanje. Foto: Matej Pušnik, Dnevi poezije in vina
V današnjem Svetu kulture o sklepnem koncertu 40. festivala Seviqc Brežice. Ansambel Le Baroque Nomade, ki velja za del prenove interpretiranja baročne glasbe bo izvedel koncert Vkrcanje na Kitero; s pričetkom ob 20-ih ga boste lahko spremljali tudi v neposrednem prenosu na programu Ars. Ustavili se bomo tudi na češkem filmskem festivalu v Karlovyh Varyh, kjer smo pred mikrofon ujeli v Pragi živečega slovenskega režiserja Olma Omerzuja, čigar film Atlas ptic je na včerajšnji svetovni premieri doživel stoječe ovacije. Napovedujemo pa še nocojšnjo izvedbo muzikala Lolita, ki jo bo v sklopu 69. Ljubljana festivala na Kongresnem trgu izvedla zasedba Gledališča leningrajskega dvorca mladih Nova Scena iz Sankt Peterburga. Muzikal Lolita Foto: Festival Ljubljana
Umetnik Siniša Labrović se bo na prvi dan festivala Mladi levi vselil v omaro, ki bo stala v Miklošičevem parku pred sodiščem. Omara kot prispodoba odpira številne premisleke, od tega, kaj imamo skrito v svojih omarah, pa do zaprtosti in izolacije v prostorih, ki dajejo vtis omare v času koronavirusa. Labrovića bo mogoče spremljati po spletnem prenosu 24 ur na dan do konca festivala, ko bo prišel iz omare. Na omaro pa spominja tudi butaj, majhen leseni oder kamišibaja - umetnosti pripovedovanja zgodb ob slikah. Kaj vse je nastalo v tem času, ki je za kamišibaj kot naročen, bodo pokazali v Piranu na mednarodnem kamišibaj festivalu Beli delfin. Na sklepnem koncertu festivala Radovljica bo nastopil ansambel Sequentia, ki sodi med najbolj znane in inovativne ansamble za srednjeveško glasbo na svetu. V cerkvi sv. Petra v Radovljici bo izvedel glasbo na temo konca sveta, ki so se ji na preteklih festivalih že večkrat posvečali. Tokrat bo v ospredju glasba, ki je nastala na prelomu prvega tisočletja. Opozorili bomo tudi na koncert iz cikla Odmev poletja v Mariboru. Vir fotografije: Bunker.si
Kako bi zveneli Štirje letni časi, če bi jih mojster Vivaldi napisal leta 2050? Umetna inteligenca je ob pomoči znanstvenikov na novo napisala partituro skladbe in v notne zapise vključila predvidene ekstremne spremembe v okolju. Projektu, poimenovanem »The Uncertain Four Seasons - Negotovi Štirje letni časi«, se je pridružil tudi Slovenski mladinski orkester. O tem bomo govorili v današnji oddaji Svet kulture, v kateri napovedujemo še začetek festivala Jazz Kamp Kranj in novo predstavo z naslovom Solo večkrat nagrajene režiserke Nine Rajić Kranjac.
V tokratnem Svetu kulture o odprtju 5. edicije Festivala Grounded, ki si je nadela ime Država. Prek raznolikega programa, ki se posveča kritični misli, aktivizmu in elektronski glasbi bo več kot 50 sodelujočih govorcev in umetnikov v treh festivalskih dneh naslovilo več aktualnih družbenih vprašanj. Ustavili pa smo se tudi na Sarajevskem filmskem festivalu, kjer narašča napetost pred sklepnim dejanjem – podelitvijo nagrad za najboljše filme v različnih tekmovalnih kategorijah. Za Srce Sarajeva se v kategoriji kratkih filmov potegujeta tudi dva slovenska filma. Festival Grounded 2020, foto: Nejc Trampuž
Danes obeležujemo združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom in na Radiu Slovenija bo ob tej priložnosti premiera radijske igre Bratonski pil, ki v prekmurskem narečju oživlja napeto starodavno zgodbo. V oddaji še o sarajevskem filmskem festivalu in novomeškem likovnem bienalu z osrednjo temo – smehom.
Festival Ljubljana bo ta teden poskrbel za vse ljubitelje muzikala: na sporedu bo kar pet predstav priznanega muzikala Chicago v izvedbi ustvarjalcev iz londonskega West Enda. Danes se v Ljubljani začenja mednarodni festival kratkega filma FEKK, v Novem mestu pa mednarodne glasbene delavnice in festival Jazzinty.
Slikar, grafik in nekdanji profesor, Mariborčan Bogdan Čobal, je skozi desetletja pomembno sooblikoval likovno življenje v domačem mestu, deloval pa je tudi širše. Zaznamuje ga kritičen pogled na aktualna družbena dogajanja, kar se kaže prav tako v zadnjem ciklu na temo stiske beguncev in sodobnih nomadov. Umetnik, ki bo naslednje leto praznoval 80 let, je cikel Splav meduze premierno predstavil v galeriji Inštituta Jožef Stefan v Ljubljani, v teh dneh pa je na ogled še v razstavišču mariborske Kible, ArtKit. V Svetu kulture tudi o 32. festivalu Poletni lutkovni pristan v Mariboru – ta konec tedna bodo zaznamovale predstave v avditoriju Lutkovnega gledališča in v Mestnem parku ter projekcija animiranih filmov v sodelovanju s poljskim mednarodnim festivalom Animocije. Foto: Janez Klenovšek
V galeriji Škuc v Ljubljani si od danes lahko ogledamo razstavo nemškega umetnika Sebastiana Junga z naslovom Intenzivna nega. Ime namiguje na zdravstveno tematiko in delno bi to lahko držalo, vendar Jung s svojo dokumentarno-umetniško risbo odpira precej širše vprašanje vzrokov za krizo, ki je nastala ob pandemiji. V podhodu Ajdovščina v Ljubljani pa je skladatelj in saksofonist Tilen Lebar spojil prostorsko zvočno instalacijo in koncertno izvedbo – povezal ju je z idejo liminalnih prehodnih prostorov zapuščenih in izpraznjenih urbanih okolij. Daljši, celovečerni dogodek Limen bo v okviru avdiovizualnega cikla FriForma AV predstavil danes. Iz prestolnice pa danes še v Rezijo. Tam je bil pred dnevi praznik znamenitih rezijanskih brusačev, še večji praznik pa je imela slovenska umetnost. Predstavili so namreč novo pesniško zbirko domačina Renata Quaglie, tudi že Prešernovega nagrajenca, ki je v knjigi Zaleni okrišiji/Zelene krošnje zbral poezije zadnjih let. Sebastian Jung: Intenzivna nega, Škuc, foto: Žiga Bratoš
V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma bo nocoj nastopil slavni nemški tenorist Jonas Kaufmann. Ob spremljavi simfoničnega orkestra RTV Slovenija, ki ga bo vodil dirigent Jochen Rieder, bodo operni sladokusci lahko uživali v večeru italijanskih in nemških opernih arij. Da je sodelovanje potrebno tudi za uresničitev javnega govora, pa opozori umetnica in arhitektka Polonca Lovšin s projektom Gibanje za javni govor. Naslov zveni kot kakšna pobuda političnega ali družbenega gibanja, a je razumljen dobesedno. Da bi se govorce slišalo, je nujno gibanje drugih udeležencev, na primer kolesarjenje, ki tako zagotavljajo energijo za ozvočenje mikrofona. Projekt je avtorica v javnem prostoru izpeljala že večkrat, tokrat pa je prvič predstavljen v Kulturnem centru Tobačna 001. Na fotografiji (izrez) tenorist Jonas Kaufmann, vir: EPA
Tokratni Svet kulture prinaša vpogled v zbirko kratkih zgodb slovenskega pisatelja Toma Podstenška z naslovom Zgodbe za lažji konec sveta. Predstavili bomo tudi prostorsko instalacijo mariborske umetnice in likovne pedagoginje Natalije R. Črnčec z naslovom Ljubezen. Umetnica se z instalacijo okroglih elementov, tokrat v mavričnih barvah, v domačem mestu znova predstavlja po desetih letih in obiskovalce popelje v umirjen svet navideznega vesolja in premišljevanja.
V Pilonovi galeriji v Ajdovščini si v teh poletnih mesecih lahko ogledate zanimivo razstavo manj znanih del Lojzeta Špacapana, goriškega ustvarjalca, tesnega prijatelja Vena Pilona, ki je bil eden tistih umetnikov 20. stoletja, ki so delili svojo kulturno identiteto na slovenski zahodni meji. Zato ga tudi v svetu številni poznajo bolj kot Luigija Spazzapana. V ajdovski galeriji so na ogled dela, ki jih je slikar ustvaril v Torinu med letoma 1929 in 1958, ko je njegovo ustvarjalno pot prekinila smrt. V današnji oddaji pa bomo predstavili tudi projekt Dražbena hiša uprizoritvenih umetnosti FORSALE, ki razmišlja o vrednotenju predstav. Foto: Lojze Spazzapan, kolaž fotografij: levo: Ginia vdeva šivanko (1948-49), desno: Dami v gozdu (1937), oboje zasebna zbirka, avtor fotografij: Primož Brecelj, izrez fotografij
Seviqc Brežice letos ponuja pisan spored, skupaj se bo na različnih prizoriščih odvilo šest koncertov na katerih bodo nastopili španski, nizozemski, francoski in italijanski glasbeniki. 39. Festival Radovljica 2021 bo potekal med 6. in 22. avgustom. Sestavlja ga deset koncertov z glasbo od 9. do 19. stoletja, tudi sporedi, posvečenimi Bachu, Buxtehudeju, Dowlandu, Dufayju, Telemannu in Salomonu Rossiju. Pestro je tudi na 69. Festivalu Ljubljana, v nedeljo bosta tam s simfoniki RTV Slovenija nastopila ruska sopranistka Anna Netrebko in azerbajdžanski tenorist Yusif Eyvazov.
Festival Shots prirejajo že šesto leto zapored. Od ustanovitve leta 2016 si festival prizadeva, da v Slovenj Gradec prinese nove kreativne koncepte, ki preko filmskih projekcij in delavnic posegajo v prostor ter ga s tem na novo ovrednotijo. V oddaji tudi podrobneje o ciklu koncertnih večerov na gradu Rihemberk ter o novi knjigi izstopajočega pisatelja mlajše generacije Jasmina B. Freliha.
Razstava Evropa – dediščina humanistov bo ponudila odgovore na vprašanji Kdo so bili pionirji in pionirke humanistične misli v Evropi in kateri posamezniki in posameznice so odločilno vplivali na ideale in vrednote Evropske unije. Na festivalu Topografije zvoka, ki se danes začenja v ljubljanskem ŠKUC-u, pa bodo v treh dneh v ospredju zvočne umetnice, katerih delo se povezuje s pojmom Navzočnosti. Posvetili se bomo tudi Ne-festivalu gledališča zatiranih, ki se začenja v Gornjem Gradu. K tem in drugim vsebinam oddaje Svet kulture vas vljudno vabimo! Evropskim humanistom se pridružuje tudi vodilni slovenski protestant Primož Trubar, 1508/09–1586 (na sliki, vir: Wikipedija)
Na Ljubljanskem gradu se je od začetka Filma pod zvezdami zvrstilo že kar nekaj predpremier, nocoj pa bo prav posebna - slovenski film Nekoč so bili ljudje režiserja Gorana Vojnovića. Film, ki se loteva teme begunstva, je v osnovi triler s primesmi družinske drame, osrednji poudarek pa je vse večja odsotnost človeškosti v sodobnem svetu. V prostorih Goriškega muzeja na gradu Kromberk v Novi Gorici pa je na ogled pregledna razstava Franca Goloba, ki letos praznuje 80. let in ustvarja v različnih medijih. Foto: Zajem fotografije iz filma, direktor fotografije: Miloš Srdić; vir: Arsmedia
V Posavskem muzeju Brežice so začeli nov proogramski cikel, posvečen petim čutom, kot jih tematizirajo tudi tamkajšnje freske. Prvo razstavo so namenili okusu in z razstavo Po Posavju z žlico in čašo združili različne projekte in teme, povezane s prehransko dediščino. V današnji oddaji bomo pregledali tudi nekaj knjižnih novosti za mlade bralce ter se ustavili v Trstu, kjer so na ogled dela slikarja Artura Nathana, zanimivega avtorja, ki je na platnu tematiziral dognanja psihoanalize. Popisanih umetnikovih del je skupno nekaj več kot sto in so v prostorih Galerije Torbandena predstavljena v tematskih sklopih, kot so avtoportreti, cikel živali, morske krajine in metafizika. Prav metafizično slikarstvo nekoliko starejšega Giorgia de Chirica naj bi namreč vplivalo na Artura Nathana, ki se je leta 1891 rodil v Trstu, umrl pa leta 1944 v nacističnem taborišču Biberbach. Foto: Arturo Nathan, kolaž fotografij: levo: Il ghiaccio del mare (1928), desno Statua (1930); vir: Wikimedia, levo: Galleria Torbandena, desno: uporabnik Goesseln
"Če še vedno obstajajo potrebe, da se to besedilo uprizarja, pomeni, da v bistvu vsi tisti problemi, o katerih govori, še vedno obstajajo med nami." Tako razmišlja pisatelj, režiser in scenarist Goran Vojnović ob tem, ko bo na odru ponovno zaživel njegov roman Jugoslavija, moja dežela, ki postavlja drugo ob drugo dve podobi Balkana – tisto iz otroškega spomina in tako, kot jo vidijo manj zaslepljene odrasle oči. V Kopru bo namreč zvečer slovenska premiera te drame o bolečem soočanju s preteklostjo v režiji Marka Misirače in koprodukciji Gledališča Koper. V Kostanjevici na Krki pa se bo jutri slavnostno zaključil letošnji mednarodni kiparski simpozij s predstavitvijo dveh novih skulptur, ki sta jih ustvarila Mirko Bratuša iz Slovenije in Peter Galhidy iz Madžarske. Foto: Blaž Popovski v vlogi Vladana, vir: Gledališče Koper/Igor Motl
Neveljaven email naslov