Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
3701 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
5. marca je minilo sto let od rojstva Piera Paola Pasolinija. Italijanski pesnik, pisatelj, dramatik in pozneje v življenju še filmski režiser je od leta 1961 do 1975 posnel 13 celovečercev. Prav vse njegove filme bomo lahko videli na retrospektivi, ki bo potekala v Kinoteki vse do 8. maja. V oddaji se posvečamo tudi 14. Kulturnemu bazarju. Nacionalno strokovno usposabljanje za strokovne delavce v vzgoji, izobraževanju in kulturi s skupnimi močmi pripravljajo Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo ter Cankarjev dom, med obsežnim in raznolikim programom pa najdemo predstave, filmske projekcije, predavanja, okrogle mize in delavnice. Beseda po tekla tudi o glasbi, v Centru kulture Španski borci se bo v naslednjih dneh odvijal festival improvizirane glasbe Neposlušno.
Na obali nas pričakuje razstava Mesto in otok – poskus rekonstrukcije razvoja srednjeveškega Kopra. V Malo ložo prinaša predstavitev razvoja mesta in otoka pred najstarejšim mestnim načrtom iz leta 1619. Gre za rezultat poskusa umeščanja Pretorske palače v urbano tkivo srednjeveškega Kopra. Gremo tudi v Novi Sad v Srbijo, ki je kot prvo letošnje mesto proslavilo naziv Evropska prestolnica kulture. Prestolnici kulture sta letos še Kaunas v Litvi in Esch v Luksemburgu. In še med knjige: pri Mladinski knjigi so po skoraj dveh letih predstavili novo prevodno literaturo. Vabljeni v Svet kulture. Na fotografiji Novi Sad, vir: Pixabay
Četrta platforma Trigger se je danes začela v Mariboru. Cilji platforme so, med drugim, promocija slovenskih umetnikov na mednarodnem trgu, izboljšanje položaja za slovenske producente ter izobraževanje občinstva. Podali se bomo tudi med knjižne platnice in predstavili novi knjigi Mojce Kumerdej in Dušana Šarotarja.
Hramba umetnin je aktualna tema za galerije, kustose in druge strokovnjake. Vse od načina pridobivanja del in selekcije do restavriranja. Posredno se te teme dotakne tudi velika mednarodna skupinska razstava Panorama v piranskih Obalnih galerijah, na kateri se predstavlja 15 vrhunskih umetnikov, katerih dela Obalne galerije hranijo v svojih zbirkah. Obalne galerije s svojimi bogatimi zbirkami pričajo, da so bile v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja ena izmed pomembnih kulturnih ustanov v kulturno-umetniški družini tudi zunaj slovenskih meja. V Svetu kulture se bomo posvetili tudi podelitvi nagrad, s katero so zaključili festival Dnevi komedije, na katerem je slavila predstava Paloma režiserke Brine Klampfer, ki se ji po mnenju žirije kljub grenki življenjskosti fabule iskreno nasmejemo. In seveda v današnji oddaji ne moremo mimo oskarjev, tudi o njih torej. Vabljeni v našo družbo. Foto: Vesna Potočar Godnič, razstava Panorama, delo Hermana Nitscha
Zaradi tragičnih dogodkov v Ukrajini sta njihova kultura in zgodovina zdaj bolj v središču pozornosti tudi pri nas, in spet bolj odkrivamo stare vezi med ukrajinskim in slovenskim narodom. Slovenska matica je včeraj pripravila Študijsko srečanje o ukrajinski kulturi. 10. Festival frankofonskega filma pa je v Slovenski kinoteki postregel deset epizod serije kratkih animiranih filmov z naslovom Neustrašne režiserk Mai Nguyen in Charlotte Cambon, ki sta jih ustvarili po literarni predlogi istoimenskega grafičnega romana Pénélope Bagieu. Po projekciji je sledil pogovor o vključenosti žensk kot avtoric v filmsko in širšo umetnostno produkcijo. Gremo na 14. ljubljanski festival kulturno-umetnostne vzgoje Bobri, ki bo letos segel še v Domžale in Sežano. Osrednja tema se vrti okoli pripovedovanja in ilustracije, začnejo pa jutri s premiero gledališko-pripovedovalske predstave Razcufane zgodbe v Slovenskem mladinskem gledališču. V Svetu kulture tudi o premieri avtorskega projekta Težko je biti Bog Drama Laboratorija. Foto: Festival Bobri bo odprla gledališko-pripovedovalska predstava Razcufane zgodbe v Slovenskem mladinskem gledališču, foto: Jaka Varmuž
Predstavljamo veliko monografijo o gledališkem igralcu Arnoldu Tovorniku, prvaku Slovenskega narodnega gledališča Maribor in oblikovalcu mnogih opaznih vlog v slovenskih filmih. S Štajerske se bomo podali na Dolenjsko, v novomeško galerijo Simulaker. Na razstavi Vsakdanjosti svoja fotografska in video dela predstavljata Anja Šuler in Boštjan Pucelj. Z Dolenjske pa še v Trst, od koder prihaja novica o skorajšnjem podpisu pravnega akta vrnitve Narodnega doma, Fabianijeve palače v slovensko last. Vabimo vas k poslušanju! Narodni dom v Trstu, foto: BoBo
Oddaja je danes posvečena vizualni umetnosti. Obiskali smo razstavo Onkraj objektiva v Mali galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani, Galerijo Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki, kjer predstavljajo dela festivala Art stays, ter razstavo Fride Kahlo v Trstu.
Po dveh zatišnih letih so se v Bologno znova zgrnili založniki, pisatelji in ilustratorji, ki skrbijo za otroško književnost. V tem italijanskem mestu se je namreč začel že devetinpetdeseti sejem otroške knjige, ki velja za enega najpomembnejših na svetu. Tudi letos tam razstavlja vrsta slovenskih založnikov, ki jih je v Bologni srečal naš dopisnik Janko Petrovec. Najbolj pričakovani dogodek prvega dne Sejma otroške knjige v Bologni je bila razglasitev dobitnika letošnje Andersenove nagrade: slovenski pisatelj Peter Svetina je bil namreč med šestimi finalisti zanjo. Na koncu malo razočaranja, nagrado, ki jo bodo podelili septembra na kongresu Mednarodne zveze za mladinsko književnost v Maleziji, pa je osvojila francoska književnica Marie-Aude Murail, ki zna na humoren, dostopen način odpirati tudi tabu tematike. Direktorica sejma Elena Pasoli pove, da je bilo njihovo "zlato leto" zadnje pred pandemijo, ko je na sejmu sodelovalo 1450 razstavljavcev. Toda tudi z letošnjimi 1070-imi je več kot zadovoljna – pač glede na to, da je Azija še naprej po večini zaprta, za vogalom pa nam divja vojna. Med novostmi omenimo fokus na afriško literaturo in Comics Corner, posvečen stripu – gostja sejma pa je letos arabski emirat Šardža. Direktorica je zadovoljna, saj gostje ne razstavljajo samo najboljšega, kar premoreta njihova ilustracija in književnost – temveč so v letih pred gostovanjem v Bologni s posebnimi projekti formirali nove ilustratorje, avtorje in prevajalce, sad svojim prizadevanj pa prinesli s sabo. Med založniki pisatelji, pesniki in ilustratorji na sejmu so številni Slovenci. Vodja mednarodnega sodelovanja s Slovenske agencije za knjigo, Katja Stergar, je povedala, da imamo prvič precej veliko stojnico, kar nam omogoča tudi dovolj prostora za slovenske založnike s svojimi delovnimi postajami. Slovenija bo čez dve leti na Sejmu otroške knjige v Bologni častna gostja. Organizatorji gojijo glede tega visoka pričakovanja, saj naša mladinska literatura v svetu uživa vse večji ugled.
Po dveh zatišnih letih so se v Bologno včeraj znova zgrnili založniki, pisatelji in ilustratorji, ki skrbijo za otroško književnost. V tem italijanskem mestu se je namreč začel že devetinpetdeseti sejem otroške knjige, ki velja za enega najpomembnejših na svetu. Tudi letos tam razstavlja vrsta slovenskih založnikov. Predstavljamo tudi novo stalno razstavo v prenovljenih prostorih Slovenskega šolskega muzeja z naslovom "Šola je zakon - o izobraževanju in vzgoji na Slovenskem skozi čas". Napovedujemo pa še kulturni večer na temo poezije Franceta Balantiča ob stoti obletnici njegovega rojstva. Foto: Mednarodni knjižni sejem otroške in mladinske literature v Bologni
Ljudje gredo na ulice, se primejo za roke in pojejo. Tako pričakajo tanke in oklepnike. Ženske, otroci, starci in starke. Brez orožja, brez srda, brez strahu, pogumno in z zaupanjem, da lahko zmaga mir, da je mir v središču vsega, kar živi, piše v pesmi Za Ukrajino Barbara Korun. Z njeno pesmijo se Društvo slovenskih pisateljev pridružuje današnjemu svetovnemu dnevu poezije, ki ga zaznamujejo po nekaterih slovenskih mestih, v prestolnici pa so pripravili prvi celodnevni ljubljanski pesniški maraton. V oddaji tudi o antologijskih knjigah Svetlane Makarovič in predstavi Morje sten Gorana Vojnoviča. Začeli pa bomo z verzi o vojni ukrajinske pesnice Katerine Kalitko. Vir fotografije: Pixabay.
Opero o svobodomiselni ciganki Carmen enega najvidnejših francoskih skladateljev druge polovice 19. stoletja Georgesa Bizeta bosta nocoj premierno uprizorila Opera in Balet Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Maribor. V novi postavitvi Juana Guillerma Nove pod taktirko Jona Svinghammarja bodo nastopili v naslovni vlogi Guadalupe Barrientos, kot vročekrvni Don Jose Martin Sušnik, Andreja Zakonjšek Krt bo Micaela in Luka Ortar bikoborec Escamillo. V Slovenski filharmoniji in na programu Ars bomo lahko spremljali Pasijon v letu Gospodovem 2021 Damijana Močnika, oziroma koncert za abonma Vokalno-instrumentalni program. V duhu marčevskih feminističnih gibanj pa se bo na odru Male drame odprl prostor za ženske glasove. Igra #punceinpolpunce, ki jo je po naročilu SNG Drama Ljubljana napisala Jera Ivanc, je režirala Ivana Djilas. V Gledališču Koper pripravljajo nov projekt, ki nadaljuje lani poleti uprizorjeni dramski monolog Stena v morju. Pod naslovom Morje sten se zgodba, ki jo je napisal angleški dramatik Simon Stephens, nadaljuje in konča z zagovorom dodatnega lika, ki ga je prispeval Goran Vojnovič. V Svetu kulture se bomo posvetili tudi izrednim projekcijam ukrajinskih dokumentarnih filmov, s katerimi zbirajo sredstva za ukrajinske filmske ustvarjalce, ki zdaj v domovini dokumentirajo vojno. Foto: Tiberiu Marta
Opera bo danes v ospredju oddaje o kulturi, ki bo med vsebine s področij vizualne in sodobnoplesne umetnosti vključila tudi zaključek Festivala dokumentarnega filma in najboljši film na temo človekovih pravic ter koncert iz cikla Kromatika. Vabimo vas k poslušanju! fotografija iz filma Otroci megle, vir: IDFA
»Ustvariti moramo nove zgodbe, sicer jih bo za nas ustvaril ruski okupator,« je povedala ukrajinska pesnica, scenaristka, esejistka in novinarka Ljuba Jakimčuk, ki bo gostja naše oddaje, v kateri bomo predstavili novosti Cankarjeve založbe in se podali na razstavo v rimsko Galerijo Borghese, kjer so na ogled mojstrovine slikarja Guida Renija.
Mednarodni plesnogledališki projekt Skrito Sanje Neškovič Peršin odstira vmesne prostore baletnega miljeja, ki so gledalcu po navadi nevidni. Občutja, osebne izkušnje, vse, kar baletne plesalce spremlja v vsakdanjem življenju, je preoblikovano v nekakšen vzporedni miselni svet nezavednega. Predstavo bodo premierno uprizorili nocoj v Anton Podbevšek Teatru v Novem mestu in z njo začeli novo sezono pod geslom Vključeni in izključeni. V osebno življenje pisateljice in borke za pravice žensk pa vstopa igrano-dokumentarni film Biti ženska, biti Zofka Kveder režiserke Alme Lapajne in scenaristke Cvetke Bevc, ki si ga bomo lahko ogledali nocoj na prvem programu Televizije Slovenija. V Svetu kulture še o projekcija slovenskega dokumentarca Dolina solz režiserja Boštjana Korbarja, ki se posveti življenju v največjem moškem zaporu v Sloveniji Dob pri Mirni. Spoznamo zgodbe treh obsojencev, njihove refleksije pa režiser prepleta s pesmimi Matjaža Pikala in glasbo skupine Autodafé. Foto: Barbara Čeferin, Plesnogledališka predstava Skrito (nastopajoči in soustvarjalci Polett Kasza, Mateja Železnik, Luka Bokšan)
V Palači Bonaparte v Rimu smo obiskali razstavo sodobnega italijanskega kiparja Jacopa Cardilla - Jaga, ki navdušuje z deli v kamnu, marmorju in keramiki. Med 20 umetninami lahko vidimo 30 keramičnih človeških src, pri ekskaliburju je v skalo namesto meča vklenjen mitraljez, osrčje razstave pa predstavlja kip papeža Benedikta XVI., ki ga je Jago ustvaril pred in po odstopu papeža. Da je prijateljstvo pomembnejše od polnih ust in da je včasih varneje popraviti pesem kot resničnost, pa spoznavajo mravljice, ki jih je ustvarila letošnja nagrajenka Prešernovega sklada Anja Štefan. Ogledali smo si lutkovno predstavo Pravljice za mravljice, ki je nastala po zbirki njenih kratkih zgodbic.
Kot že verjetno veste, se je v Los Angelesu sinoči sklenila 95. podelitev oskarjev. Najboljši film je po pričakovanjih postala komična drama Vse povsod naenkrat, ki je prejela sedem oskarjev. Tudi prestolnica je te dni v znamenju filma, poročamo o dogajanju na 25. Festivalu dokumentarnega filma. Vabimo pa vas tudi na literarni festival Fabula, v sklopu katerega se bo drevi slovenskemu občinstvu predstavil portugalski pisatelj Jose Luis Peixoto.
V družbi zanimivih sogovornic in sogovornikov se bomo sprehodili med knjižnimi novostmi Cankarjeve založbe, pozneje pa tudi po Malem odru Slovenskega narodnega gledališča Maribor, Tam pripravljajo predstavo z naslovom Farma Orwell. V Novem Mestu pa se bo s koncertom predstavil trobentač in skladatelj elektronske glasbe Igor Matković. Na kratko se bomo posvetili veliki pregledni razstavi Vračanje pogleda v ljubljanski Cukrarni in napovedali začetek sedmega Kavč festivala. Vabimo vas k poslušanju! fotografija iz predstave Farma Orwell, foto: Peter Giodani, vir: www.sng-mb.si
Vojna v Ukrajini povzroča največjo begunsko krizo v Evropi po drugi svetovni vojni. Pred vojno vihro je zbežalo že več kot dva milijona ljudi. Tudi Slovenija sprejema ukrajinske begunce, med njimi tudi mlade glasbenike. V Ljubljani se nahaja že dobrih 100 članov Mladinskega simfoničnega orkestra Ukrajine in njihovih spremljevalcev. Njihovo evakuacijo je organiziral Slovenski mladinski orkester – več o tem v oddaji Svet kulture na Prvem, v kateri poročamo tudi o novi predstavi v Slovenskem narodnem gledališču Maribor.
Dokumentarni film je filmska zvrst, sprva namenjena dokumentiranju resničnosti, tudi izobraževanju in popisovanju zgodovine; pa vendar meja med dokumentaristiko in fikcijo, sploh v zadnjih letih, še zdaleč ni jasno začrtana. S svojimi možnostmi za stapljanje obojega sodobni dokumentarni film privlači številne ustvarjalce in ustvarjalke, ki ustvarjajo edinstvena intimna, družbeno kritična in še raznovrstna druga dela. Na 24. festivalu dokumentarnega filma v Ljubljani, ki bo potekal tako v živo kot na spletu, bodo predstavili dela največjih svetovnih dokumentaristov, kot so Travis Wilkerson, Sergej Loznica, Jonas Mekas in drugi. Festival pa odpira mednarodno priznani slovenski film Odpuščanje Marije Zidar, ki obravnava patriarhalno družbo v Albaniji, ki je razpeta med preteklostjo in sedanjostjo.
José Saramago se je rodil v Azinhagi na Portugalskem. Bil je pisatelj, dramatik, novinar in kolumnist. Leta 1998 je prejel Nobelovo nagrado za književnost. Ob 100. obletnici njegovega rojstva sta Inštitut za kulturno zgodovino ZRC SAZU in Inštitut Camoes v Ljubljani pripravila dvodnevni simpozij. Končuje se danes v Atriju ZRC z branjem Saramagovih odlomkov literarnih in esejističnih del. Poročamo tudi o novi knjigi mariborskega pisatelja Avgusta Demšarja, obeležujemo pa tudi današnji mednarodni dan žensk.
Neveljaven email naslov