Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
3700 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
Forum Tomizza, kulturni projekt, ki je nastal v spomin na pisatelja Fulvia Tomizzo ter povezuje Slovenijo, Italijo in Hrvaško, je letos jubilejni, praznuje namreč 25 let združevanja domačih in tujih literatov, humanistov in glasbenih umetnikov. Letos se začenja v Trstu s simpozijem na temo "Slovnica pozabe". In kaj se dogaja v Ljubljani? V prostorih Slovenske matice se je sklenil enodnevni znanstveni simpozij ob letošnji 250-letnici ''Splošnega šolskega reda Marije Terezije'', v knjižnici frančiškanskega samostana pa so prvič javno na ogled postavili novo odkrite rokopise očeta slovenske fonetike in pravorečja, prvega slovenista, patra Stanislava Škrabca. Za konec gremo še v Kazinsko dvorano SNG Maribor na koncert 11. cikla Carpe artem, kjer bo poseben gost avstrijski pianist Markus Schirmer.
Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York. Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami: ''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.'' Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis. Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani. Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka
Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York. Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami: ''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.'' Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis. Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani. Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka
V Mariboru se je začel 27. festival Slovenski dnevi knjige v Mariboru, ki bo pod vodilnim sloganom Na preži potekal od 21. do 25. maja 2024 na različnih prizoriščih v Mariboru. Medtem pa se je filmski festival v Cannesu že prevesil v drugo polovico, podelili pa so tudi drugo častno zlato palmo, ki jo je po Meryl Streep zdaj prejel še japonski animacijski studio Ghibli. Na cannskem sejmišču je prisoten tudi Slovenski filmski center.
Prepišno uredništvo, festival bralne kulture, letos poteka s podnaslovom Prizme poezije. Festival pri LUD Literatura prirejajo že dvanajstič, da bodo v središče postavili poezijo, pa so se letos odločili, ker pravijo, da se naš literarni prostor lahko pohvali z velikim številom kvalitetnih pesnic in pesnikov. Pred mikrofon smo povabili eno izmed organizatoric, Veroniko Šoster. Oglašamo pa se tudi iz Cannesa, kjer še do konca tedna poteka filmski festival. Kot pravi Ingrid Kovač Brus, ki spremlja festival, ta letos že od začetka ponuja uravnotežen program, brez izrazitega favorita, med francoskimi novinarji pa je največ navdušenja nad filmom Emilia Perez sicer enega najbolj izstopajočih francoskih režiserjev ta hip – Jacquesa Audiarda. Predstavljamo tudi razstavo o Jožetu Plečniku, ki je na ogled v Beogradu.
V dve slovenski narodni gledališči se odpravljamo: v SNG Nova Gorica obeležujejo 30 let delovanja v novi gledališki stavbi ter 20-letnico statusa narodnega gledališča. Napovedujejo prav poseben koncert – pripravili so izbor songov iz njihovih gledaliških predstav. V SNG Maribor pa se v Puccinijevem letu, ko operni svet zaznamuje 100. obletnico smrti enega največjih italijanskih skladateljev 19. stoletja Giacoma Puccinija, poklanjajo temu genialnemu umetniku z več uprizoritvami njegovih mojstrovin, nocoj s premiero opere Tosca. Pa še o Tednih ljubiteljske kulture Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in 1. koncertu 8. sezone cikla SiBrass, nastopu trobilnega ansambla Sibrass v Slovenski filharmoniji.
V Lutkovnem gledališču Ljubljana se začenja BiFest: LGL showcase mladih lutkarjev. Na festivalu bodo na ogled uprizoritve mladih lutkarjev, nastale v okviru programa BiTeater, s katerim Lutkovno gledališče v sodelovanju z Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo mladim lutkarjem omogoča, da v profesionalnih produkcijskih pogojih zasnujejo in izvedejo avtorski projekt znotraj širokega polja sodobne lutkovne umetnosti. V francoskem Cannesu pa že od torka, v bolj napetem ozračju kot sicer, poteka 77. mednarodni filmski festival. Poročamo o filmih Nebrušeni diamant in Dekle z iglo.
Včeraj se je v Cannesu začel 77. filmski festival. Častno zlato palmo je na odprtju prejela ameriška igralka Meryl Streep. Sicer pa je bil uvod razmeroma napet in tak bo zagotovo celoten festival. Iz Cannesa se nam oglaša Ingrid Kovač Brus. V oddaji se spominjamo tudi nedavno preminule kanadske pisateljice Alice Munro.
Uro in dvajset minut dolga opera Kit na plaži je sodobna pripoved o inteligentni in kljubovalni najstnici Niki, ki se sooča z značilnimi težavami: ljubezenskimi izzivi, šolskimi obveznostmi in napetostmi v domači hiši. Ima pa še en poseben izziv, bratca Igorja z downovim sindromom. Opero režira Vinko Möderndorfer, nastala pa je prav po njegovem romanu. Premiera bo v kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu. Naša téma pa je še 70. mednarodna skladateljska tribuna Rostrum, tradicionalni forum in hkrati tekmovanje del sodobnih skladateljev, ki se odvija v litovski prestolnici Vilni.
Pričenja se serija dogodkov z naslovom Svobodna Palestina, ki jo ob obletnici nakbe skupaj s partnerji pripravljajo Vodnikova domačija in Gibanje za pravice Palestincev in s katero bodo predstavili palestinsko kulturo in umetnost. Odpirajo jo z razstavo in predavanjem o palestinski arhitekturi na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. V antičnem gledališču v Sirakuzah so pričeli z letošnjo sezono. Med drugim bodo uprizorili dela Sofokleja, Evripida in Plavta. V Hiši kulture v Pivki pa so odprli razstavo slikarke Suzane Brborovič z naslovom Kolektivna iluzija.
Matija Solce bo v gledališko-glasbeno ambientalnem omnibusu z naslovom 3JA! obudil ulice v Celju. V Galeriji Škuc v Ljubljani pa bo vrata domišljijskim mestom odprla Beatrice Moumdjian s samostojno razstavo z naslovom Obnova praznine. Najdišča in čarobna mesta. Do 25. maja si je še vedno mogoče ogledati samostojno razstavo Vuka Ćosića z naslovom Dragi Karli, ki je na ogled v razstavišču artKIT v Mariboru. V Verdijem gledališču v Gorici si bo mogoče ogledati predstavo Kapucinska kripta, gledališko trilogijo, ki je nastala po istoimenskem romanu Josepha Rotha. Mineva pa tudi 110. obletnica rojstva Vitomila Zupana. Vabljeni k poslušanju!
Izpostavljamo razstavo nominirancev za nagrado skupine OHO, ki jo bodo odprli danes v Centru in galeriji P74 v Ljubljani. Za osrednjo nagrado za mlade vizualne umetnike so nominirani Maja Bojanić, Lucija Rosc, Dominik Štibernik in Nežka Zamar. Prejemnik nagrade bo znan 28. maja ob koncu razstave. V Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani pa danes odpirajo dve razstavi, ki se ukvarjata z lastno muzealsko izkušnjo predstavljanja neevropskih kultur v polpreteklem obdobju in tudi v današnjem času. Razstavi z naslovoma »Prepletenost svetov: zunajevropske zbirke v obdobju neuvrščenosti« in »Popotovanje spominov preko krajin Alžirije v 60-ih letih 20-ega stoletja« bosta na ogled do 8. septembra.
V tokratni oddaji najprej več o novi predstavi režiserja Matjaža Pograjca Skini mi se s kursa, v kateri igrajo 4 mladi igralci. Pograjc jo je zasnoval po motivih Shakesperjevega Othella. Preverili bomo tudi, kaj si lahko ogledate na stenah Atrija ZRC v Ljubljani. Tam so namreč odprli razstavo fotografij z naslovom Po Deželi stečkov, s katero predstavljajo raziskovalni projekt, ki se posveča srednjeveškim nagrobnikom na območju Bosne in Hercegovine.
V tokratnem Svetu kulture boste najprej izvedeli več o gledališkem festivalu Polis Teatro v italijanski Raveni, ki letos v središče postavlja gledališče z geografskega področja nemškogovorečih držav. V oddaji poročamo tudi, kdo so nominiranci za nagrado kritiško sito 2024 za najboljše izvirno slovensko leposlovno delo po izboru slovenskih literarnih kritikov. Danes mineva tudi 200 let od prve izvedbe Beethovnove znamenite Simfonije št. 9, znane tudi kot Oda radosti.
Muzej sodobne umetnosti v Zagrebu gosti pregledno razstavo enega najpomembnejših hrvaških umetnikov: filmskega režiserja, igralca, performerja, večmedijskega in konceptualnega umetnika Tomislava Gotovca. Zasnoval jo je francoski kustos Pierre Bal-Blanc v sodelovanju s kustosinjo in direktorico Muzeja Vesno Meštrić. Razstava v dveh nadstropjih prikazuje pet konceptualnih sklopov, povezanih z asociativnim nizom; večina razstavljenih del pa je izposojenih iz zbirke umetnikove hčere Sare Gotovac v sodelovanju z Inštitutom Tomislava Gotovca. Prelistali bomo tudi po knjigi Ljubim lepa pisma s podnaslovom Dopisovanja avtoric slovenske moderne, ki nas seznanja s pisemsko korespondenco med slovenskimi pisateljicami tega obdobja.
Na ogled je nova stalna razstava z naslovom Mladost mesta rdečega prahu. V Kosovi graščini na Jesenicah je Gornjesavski muzej Jesenice namreč pripravil zgodovinski pregled razvoja tega mesta, ki bo osredinjen na urbanistične, kulturne in družbene spremembe. V ustvarjalnem laboratoriju Krater v Ljubljani lahko prisluhnete, kako se ptičje petje, veter v krošnjah dreves in človeški glas spajajo v prav posebno partituro. Dogodek je del cikla z naslovom AnimotMUZIK, ki ga organizira Cona, zavod za procesiranje sodobne umetnosti. Oddajo pa zaključujemo s pesmijo Počasi novinarke in publicistke Mance Košir. Vabljeni k poslušanju!
Slikar Brane Sever že skoraj 40 let ostaja zavezan črni in beli barvi. Zato je svojo novo razstavo, ki so jo nedavno odprli v ljubljanski galeriji Equrna naslovil Črno na belem. Na ogled je njegov najnovejši ciklus del, ki je nastajal od leta 2016. Sicer pa boste v oddaji izvedeli tudi več o najnovejših knjižnih izdajah Mladinske knjige.
Inštitut za kulturno zgodovino ZRC SAZU je izdal znanstveno monografijo z naslovom Osebnosti slovenske humanistike in družboslovja, ki jo je uredila Mateja Ratej. Predstavljamo tudi dva romana, Noč švedske pisateljice Sare Gordan ter roman Svobodna albanske pisateljice Lee Ypi, ki sta izšla pri založbi Mladinska knjiga. Na današnji dan praznujemo mednarodni dan plesa, na Kongresnem trgu zato Društvo za sodobni ples pripravlja prav poseben program, v Slovenskem ljudskem gledališču Celje pa si boste lahko ogledali plesni diptih Michala Rynie in Nastje Bremec Rynia, ki je nastal v sodelovanju z mednarodnimi plesalci in koreografi. Vabljeni k poslušanju!
Istanbul je bil kot prostor neposrednega stika med kontinenti in civilizacijami, sposoben vsrkati, prepletati in spremeniti vse, ki so se v njem naselili, preberemo ob fotografski razstavi Mance Juvan, ki jo odpirajo v ljubljanski Moderni galeriji in ki želi opozarjati na spremembe v tem mestu. Napovedujemo tudi koncert cikla Vokalno-inštrumentalni program orkestra Slovenske filharmonije. Stolno cerkev sv. Nikolaja bo napolnila glasba Antona Brucknerja, dirigiral pa bo ugledni nemški dirigent Holger Speck.
Tokrat najprej izpostavljamo koncert v Komornem studiu, ki ga bomo neposredno prenašali drevi ob 20h iz studia 13. Izbor skladb iz 18. stoletja bo na klavikord in čembalo izvajal čembalist in organist Tomaž Sevšek. Predstavljamo še tri gledališke premiere. V SNG Maribor na oder postavljajo komično glasbeno dramo Amadeus, delno izmišljeno pripoved o genialnem skladatelju Wolfgangu Amadeusu Mozartu in njegovem sodobniku Antoniu Salieriju, angleškega pisatelja Petra Shafferja, ki jo je režiral umetniški direktor mariborske Drame Aleksandar Popovski. V ljubljanskem Miniteatru bo nocoj zaživela premiera avtorskega projekta mladega režiserja Bora Ravbarja. Predstava z naslovom Sanjači ali ljubezenska zgodba v revoluciji je nastala po motivih filma Sanjači Bernarda Bertoluccija ter romana Sveti nedolžneži Gilberta Adairja. Na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega pa bodo uprizorili dramsko delo Dragice Potočnjak, ki ga je avtorica pisala že pred pandemijo, predstavo z naslovom Teci, Maša, teci, je režirala Nina Šorak. Na Društvu slovenskih pisateljev so danes predstavili dela, nominirana za Cankarjevo nagrado, ki jo podeljujejo za najboljšo izvirno knjigo minulega leta.
Neveljaven email naslov