Če bomo upoštevali preventivne ukrepe za varstvo pred požarom v naravi, bo kurjenje kresov na predvečer prvega maja prijeten družabni dogodek, vplivali pa bomo tudi na manjšo povišanost koncentracije onesnaževalcev v zraku. S kakšnimi materiali mora biti obdano kurišče? Koliko metrov mora biti kurišče oddaljeno od prometnih poti, naselij, objektov in gozdnih površin ter v katerih primerih mora ogenj nadzorovati požarna straža? Na vprašanja bo v torkovem Svetovalnem servisu odgovarjal vodja gasilske preventive Gasilske brigade Koper Sandi Jugovac.

Če bomo upoštevali preventivne ukrepe za varstvo pred požarom v naravi, bo kurjenje kresov na predvečer prvega maja prijeten družabni dogodek, vplivali pa bomo tudi na manjšo povišanost koncentracije onesnaževalcev v zraku.

Osnovni napotki ob kurjenju kresov

– prostor okoli kurišča kresa mora biti očiščen vseh gorljivih snovi,
– če požarna straža ni zagotovljena, mora biti kurišče kresa obdano z negorljivimi materiali,
– kres mora biti ves čas pod nadzorom odrasle osebe,
– ob vetrovnem vremenu kresa ni priporočljivo prižigati, ob močnejših sunkih vetra je treba kurjenje kresa prekiniti,
– pri kurjenju kresov je prepovedano uporabljati vnetljive, eksplozivne in oksidativne snovi,
– po končanem kurjenju je treba ogenj in žerjavico povsem pogasiti, priporočljivo je kurišče prekriti z negorljivim materialom.

Na javnih prireditvah s kresovanjem mora biti zagotovljena požarna straža, ki jo izvajajo gasilci.

Če kres povzroči požar v naravnem okolju, je treba na telefonsko številko 112 o tem takoj obvestiti pristojni regijski center za obveščanje, ki bo na mesto požara napotil krajevno pristojne gasilce.

Več pa v posnetku oddaje Svetovalni servis, ki ga najdete na vrhu objave. Na naša in vaša vprašanja je odgovarjal vodja gasilske preventive Gasilske brigade Koper Sandi Jugovac.