Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vzajemni sklad je skupek premoženja pravnih in fizičnih oseb, ki so naložile svoj denar na račun sklada. Z zbranim denarjem se na trgu kapitala kupujejo različni vrednostni papirji. Katere so prednosti in slabosti vlaganja v vzajemne sklade? Kakšna je varnost tovrstne naložbe? Za katere namene je primerno varčevanje v vzajemnih skladih? Na vprašanja odgovarjata gosta Svetovalnega servisa Goran Djuratović, direktor finančnega svetovanja in trženja pri KD Skladih in Blaž Bračič, vodja oddelka za trženje in prodajo pri NLB Skladih.
V uspešnici Pošten denarni priročnik avtor Mitja Glavnik ocenjuje, da vzajemni skladi sodijo v kategorijo najboljših iznajdb moderne dobe. Po popularnosti in sprejetosti jih lahko postavimo ob bok mikrovalovni pečici in samolepilnim lističem. Po letu 2008 vzajemni skladi pri nas postopoma pridobivajo ugled med vlagatelji, je prepričan Blaž Bračič, ki vodi oddelek za trženje in prodajo pri NLB Skladih: »V primerjavi z evropskim trendom pa je pri nas delež ljudi, ki vlagajo v vzajemne sklade, še vedno majhen.« To je predvsem posledica vzorca o ravnanju z denarjem, meni Goran Djuratović, direktor finančnega svetovanja in trženja pri KD Skladih: »Znani smo kot konservativni vlagatelji, ki svoje prihranke najraje hranimo v banki. Vendar se panoga razvija.«
Vzajemni sklad je skupek premoženja pravnih in fizičnih oseb, ki so naložile svoj denar na račun vzajemnega sklada. Z zbranim denarjem se na trgu kapitala kupujejo različni vrednostni papirji, delnice in obveznice, v skladu z naložbeno politiko posameznega vzajemnega sklada. Blaž Bračič pravi, da so vzajemni skladi omogočili manjšim vlagateljem, da posredno postanejo lastniki delnic: »Pri nas lahko vlagatelj, ki vloži 40 evrov, postane posredno lastnik 130-ih delnic.«
Zakaj bi namesto bančnega depozita raje izbrali vzajemni sklad? Blaž Bračič: »Vlaganje v vzajemne sklade je smiselno zlasti za dolgoročno varčevanje, na primer za dodatno pokojninsko varčevanje, varčevanje za prihodnost otrok ali pa tudi za plemenitenje prihrankov kar tako. Značilnost vzajemnih skladov je, da prinašajo višjo donosnost kot bančni depozit, ki ima fiksno donosnost. Pri bančnem depozitu je vnaprej znano, kolikšna je obrestna mera. Pri vzajemnih skladih pa je donosnost neznana in tvegana, zaradi tega pa vzajemni skladi v dolgoročnem smislu prinašajo več.« Pri vlaganju v vzajemne sklade mora vsak vlagatelj opredeliti tudi svojo odgovornost, pojasnjuje Goran Djuratović: »To pomeni naslednje. Če se pokvari avto, ga odpeljete k serviserju. Če naložba ne uresničuje vaših ciljev, jo je potrebno pregledati in na novo definirati.«
Napovedi glede donosnosti v letu 2016 so nehvaležne. Ampak napovedi glede na pesimistične in optimistične scenarije so pripravljene. Goran Djuratović iz KD Skladov napoveduje: »Vsako leto predstavimo vlagateljem naložbeno strategijo. V ospredju so razviti trgi, dobra gospodarska rast, okrevanje in počasno prebujanje Evrope. Previdnost je potrebna pri razvijajočih se trgih kot so Kitajska, Brazilija in Rusija. Predvsem zaradi padca cene nafte in dviga referenčne obrestne mere v ZDA.«
4271 epizod
Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji od torka do petka med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.
Vzajemni sklad je skupek premoženja pravnih in fizičnih oseb, ki so naložile svoj denar na račun sklada. Z zbranim denarjem se na trgu kapitala kupujejo različni vrednostni papirji. Katere so prednosti in slabosti vlaganja v vzajemne sklade? Kakšna je varnost tovrstne naložbe? Za katere namene je primerno varčevanje v vzajemnih skladih? Na vprašanja odgovarjata gosta Svetovalnega servisa Goran Djuratović, direktor finančnega svetovanja in trženja pri KD Skladih in Blaž Bračič, vodja oddelka za trženje in prodajo pri NLB Skladih.
V uspešnici Pošten denarni priročnik avtor Mitja Glavnik ocenjuje, da vzajemni skladi sodijo v kategorijo najboljših iznajdb moderne dobe. Po popularnosti in sprejetosti jih lahko postavimo ob bok mikrovalovni pečici in samolepilnim lističem. Po letu 2008 vzajemni skladi pri nas postopoma pridobivajo ugled med vlagatelji, je prepričan Blaž Bračič, ki vodi oddelek za trženje in prodajo pri NLB Skladih: »V primerjavi z evropskim trendom pa je pri nas delež ljudi, ki vlagajo v vzajemne sklade, še vedno majhen.« To je predvsem posledica vzorca o ravnanju z denarjem, meni Goran Djuratović, direktor finančnega svetovanja in trženja pri KD Skladih: »Znani smo kot konservativni vlagatelji, ki svoje prihranke najraje hranimo v banki. Vendar se panoga razvija.«
Vzajemni sklad je skupek premoženja pravnih in fizičnih oseb, ki so naložile svoj denar na račun vzajemnega sklada. Z zbranim denarjem se na trgu kapitala kupujejo različni vrednostni papirji, delnice in obveznice, v skladu z naložbeno politiko posameznega vzajemnega sklada. Blaž Bračič pravi, da so vzajemni skladi omogočili manjšim vlagateljem, da posredno postanejo lastniki delnic: »Pri nas lahko vlagatelj, ki vloži 40 evrov, postane posredno lastnik 130-ih delnic.«
Zakaj bi namesto bančnega depozita raje izbrali vzajemni sklad? Blaž Bračič: »Vlaganje v vzajemne sklade je smiselno zlasti za dolgoročno varčevanje, na primer za dodatno pokojninsko varčevanje, varčevanje za prihodnost otrok ali pa tudi za plemenitenje prihrankov kar tako. Značilnost vzajemnih skladov je, da prinašajo višjo donosnost kot bančni depozit, ki ima fiksno donosnost. Pri bančnem depozitu je vnaprej znano, kolikšna je obrestna mera. Pri vzajemnih skladih pa je donosnost neznana in tvegana, zaradi tega pa vzajemni skladi v dolgoročnem smislu prinašajo več.« Pri vlaganju v vzajemne sklade mora vsak vlagatelj opredeliti tudi svojo odgovornost, pojasnjuje Goran Djuratović: »To pomeni naslednje. Če se pokvari avto, ga odpeljete k serviserju. Če naložba ne uresničuje vaših ciljev, jo je potrebno pregledati in na novo definirati.«
Napovedi glede donosnosti v letu 2016 so nehvaležne. Ampak napovedi glede na pesimistične in optimistične scenarije so pripravljene. Goran Djuratović iz KD Skladov napoveduje: »Vsako leto predstavimo vlagateljem naložbeno strategijo. V ospredju so razviti trgi, dobra gospodarska rast, okrevanje in počasno prebujanje Evrope. Previdnost je potrebna pri razvijajočih se trgih kot so Kitajska, Brazilija in Rusija. Predvsem zaradi padca cene nafte in dviga referenčne obrestne mere v ZDA.«
Minimalni znesek regresa za leto 2023 je 1203,36 evra. Delodajalci ga morajo – z nekaj izjemami – zaposlenim, ki imajo pogodbo o zaposlitvi za celotno koledarsko leto, izplačati najpozneje do 1. julija. Gre za pravico, ki je vezana na pravico do letnega dopusta; minimalno število dni tega pa je za zaposlenega, ki dela 5 dni v tednu, za zdaj še vedno 20 dni. Tako o izplačilu regresa kot o koriščenju dopusta bomo s Tanjo Cmrečnjak Pelicon z Inšpektorata RS za delo govorili v četrtkovem Svetovalnem servisu po 9. uri. Pridružite se nam s svojimi vprašanji.
V sredinem Svetovalnem servisu bo z nami mlada raziskovalka in magistrica dietetike Tanja Črešnovar. Njeno ožje področje raziskovanja je časovno omejeno prehranjevanje oziroma prekinitveni post. Tanja Črešnovar sledi domači in tuji literaturi o postenju, sodeluje pa tudi v skupini, ki je raziskavo o tem tako imenovanem intermitentnem postenju izvedla na Fakulteti za vede o zdravju Univerze na Primorskem. Kaj se v času postenja dogaja v telesu? Katere koristne učinke zaznamo prej in katere kasneje? Ali dobi naše telo dovolj hranil za normalno delovanje, če se postimo?
Kaj pomenijo označbe na živilih? Kritičnemu potrošniku veliko. V torkovem Svetovalnem servisu gostimo Niko Kremić, prehransko strokovnjakinjo Zveze potrošnikov Slovenije. Ime živila, seznam sestavin, hranilne vrednosti in rok uporabe. Kakšne so univerzalne oznake, o čem vse moramo biti kot potrošniki obveščeni in kateri podatki niso obvezni?
V Svetovalnem servisu smo gostili izkušenega serviserja Jožeta Smoleta, ki je delil nasvete za redno vzdrževanje koles in odpravo napak. Govorili smo o najpogostejših težavah, s katerimi se srečujejo kolesarji, kot so okvare prestav, zavornega sistema, obraba verige in podobno. Naš gost je podal praktične nasvete za prepoznavanje in odpravljanje teh težav in nam razložil, kako izvajati redna vzdrževalna opravila, ki podaljšajo življenjsko dobo kolesa. Odkrivali smo torej, kako izboljšati kolesarsko izkušnjo in kako se izogniti neprijetnim presenečenjem na poti.
Ob omembi kače se verjetno veliko ljudi zdrzne, pa veste, da so vse domorodne vrste kač v Sloveniji zavarovane? Slovenske strupene kače, imamo 3 vrste strupenih - lahko prepoznamo po cikcakastem vzorcu na hrbtu, kratkem repu in ozki zenici, a najdemo tudi nekoliko drugačne. Da bo naš korak varnejši, srečanje s kačo pa bolj mirno, bomo o kačah govorili v petkovem svetovalnem servisu, ko bo naš gost vodja Kačofona Griša Planinc, biolog in herpetolog.
Plavanje je učinkovita vrsta rekreacije, pri kateri delujejo skoraj vse naše mišice, ob tem pa je teža enakomerno razporejena. Prsno, kravl ali hrbtno – pri vseh osnovnih tehnikah je lahko največja težava ta, da položaj telesa v vodi ni primeren, poleg tega pa je pomembno tudi pravilno dihanje. Sogovornik: Miha Močnik, učitelj plavanja pri Športnem društvu Aqua, ki dela tako z otroki kot odraslimi.
Trebušna slinavka je organ, ki ima bistveno vlogo pri pretvorbi zaužite hrane v gorivo za prehrano telesnih celic. Ima dve glavni nalogi: pomaga pri prebavi in uravnava krvni sladkor. V sredinem svetovalnem servisu bo na vprašanja o boleznih trebušne slinavke odgovarjal asist. Darko Siuka, dr. med., specialist gastroenterolog s Kliničnega oddelka za gastroenterologijo UKC Ljubljana. Pokličite ali nam pišite.
Mediacija je prostovoljen, hiter, zaupen in učinkovit način reševanja sporov. Kako potekajo družinske in potrošniške mediacije? Kako opredeliti svoje lastne slabosti in nasprotnikove prednosti v mediacijskem postopku? Kako sta zagotovljeni nepristranskost in neodvisnost mediatorja? V torek po deveti na Prvem bo naša gostja višja sodnica svetnica in podpredsednica Društva mediatorjev Slovenije magistrica Gordana Ristin.
Možnost požara v gospodinjstvu je nevarnost, s katero se nevede srečujemo vsak dan. Naj gre za pozabljen odprt plin, goreče olje na štedilniku, okvarjeno električno napeljavo ali pregreto dimniško tuljavo; osnovno znanje ravnanja ob tovrstnih primerih lahko prepreči celo vrsto škode in poškodb. O preventivi in ukrepih, ki jih v teh primerih lahko izvedemo sami, bo v Svetovalnem servisu govoril višji gasilski častnik in gasilski inštruktor Cveto Šumec.
Priprava obrokov vnaprej je tehnika, s katero si lahko zagotovite domačo, bolj uravnoteženo prehrano tudi takrat, ko vam vaš vsakdanji urnik morda tega ne omogoča. Kako se lotiti načrtovanja priprave obrokov za teden vnaprej? Katero zelenjavo lahko predhodno termično obdelamo in shranimo za poznejšo rabo, katera priloga pa zaradi svojih lastnosti tega ne omogoča? S sogovornico Mojco Koman, univ. dipl. inž. živ. tehnologije, vam v petkovem Svetovalnem servisu postrežemo s številnimi nasveti in idejami tako za začetnike kot tiste bolj izkušene. Pokličite ali nam pišite po 9h!
Širok izbor različnih metod kontracepcije omogoča individualno izbiro glede na zdravstveno stanje, želje in način življenja uporabnice oziroma uporabnika, ki je v današnjem času vse pomembnejši. Kakšno kontracepcijo priporoča medicinska stroka glede na starost, zdravstveno stanje in stranske učinke? V četrtkoven svetovalnem servisu bo na vaša vprašanja odgovarjala izr. prof. Bojana Pinter, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva.
Tokrat gremo v osupljivi svet numizmatike. Med skrite zaklade zgodovine, ki razkrivajo, kako lahko majhni kovanci pripovedujejo velike zgodbe. Kako ravnati ob najdbi kovanca, kako ga očistiti, kako prepoznati njegovo starost in vrednost, kako ga hraniti ali kako pri nakupu kovanca ugotoviti, da ne gre za ponaredek? Kakšne informacije skrivajo kovanci, kaj nam lahko povedo o političnih, gospodarskih in kulturnih vidikih zgodovine? Kateri kovanci so najbolj cenjeni med zbiratelji? Odgovore na ta in druga vprašanja pozna numizmatik Vilko Gombač iz Ilirske Bistrice.
Prehod iz študentskega obdobja na trg dela pomeni zaključevanje določenega življenjskega obdobja in vstop v novo obdobje. Prehod je lahko stresen, spremlja ga stiska z občutki zmedenosti in pomanjkanja nadzora nad novimi okoliščinami. Kakšne so strategije za premagovanje strahov pred negotovo prihodnostjo, kako si lahko pomaga vsak sam? Gostja v studiu Prvega je psihologinja Nina Piberčnik, magistrica psihologije, z opravljenim strokovnim izpitom iz zdravstvene dejavnosti. Končuje Praktikum II iz vedenjsko-kognitivne psihoterapije ter je ustanoviteljica in strokovni vodja Inštituta Avisensa.
Število spletnih prevar se povečuje. Kako poskrbeti za kibernetsko varnost? Kje vse vas lahko ujamejo prevaranti? Kaj se je dogajalo na področju kibernetske varnosti v lanskem letu in kakšna naj bo varna raba interneta? Na vaša vprašanja bo v ponedeljkovem svetovalnem servisu odgovarjal vodja si-Certa Gorazd Božič. Pišite na elektronski naslov prvi@rtvslo.si, zapišite sporočilo na spletno stran Prvega ali pokličite med oddajo.
Ljudje tretjino življenja preživimo v postelji, zato je izbira primerne vzmetnice pomembna. Katere dejavnike upoštevati pri izbiri ležišča, kako se razlikujejo številni materiali, ki so na trgu na voljo, in kako pomembno je redno ter ustrezno vzdrževanje, shranjevanje in čiščenje? Na vprašanja bo v petkovem Svetovalnem servisu odgovarjal Dušan Blažič, strokovnjak za prodajo vzmetnic.
Poznamo tri stebre zaščite pred soncem: izogibanje močnim sončnim žarkom, mehanično zaščito in uporabo zaščitnih krem. V četrtkovem Svetovalnim servisu s pomočjo sogovornice prim. mag. Ane Benedičič, dr. med., spec. dermatovenerologije iz Splošne bolnišnice Celje, razložimo razliko med kemičnimi in mineralnimi zaščitnimi kremami, pojasnimo oznaki PA in SPF, in opozorimo na to, kaj vse naj obsega zaščita otrok. Kožni rak se namreč lahko zgodi vsem – tudi mladim in tistim temnejše polti. Pokličite po 9h!
Vrtnice so ljudje gojili že v starem veku, intenzivno in načrtno žlahtnjenje pa se je začelo na prelomu iz 18. v 19. stoletje. Danes tako po ocenah poznavalcev poznamo med 12 in 30 tisoč različnih sort, kar je največ med lesnatimi rastlinami. Tudi Slovenci imamo vrtnice zelo radi, mnogi jih imate na vrtu, zato smo v sredin Svetovalni servis povabili Matjaža Mastnaka iz Arboretuma Volčji Potok, ki bo odgovarjal tudi na vaša vprašanja o oskrbi teh cvetlic. Vprašanja pošljite na prvi@rtvslo.si, jih zapišite v spletni obrazec na strani Prvega ali pokličite med oddajo.
Od 40 do 50 odstotkov vseh bolezni nohtov povzročajo glivične okužbe. Na drugem mestu najpogostejših težav z nohti, ogledalom zdravja, so poškodbe. Na nogah so te največkrat posledica tesne obutve ali ortopedskih nepravilnosti stopala. Na nohtih rok pa vidimo razcepljenost, suhost, skrhanost nohtne ploščice tudi zaradi škodljivih zunanjih dejavnikov. Poznamo sicer veliko bolezni nohtov, ki povzročajo zelo podobne vidne spremembe. Sogovornica bo izr. prof. dr. Mateja Dolenc Voljč, dr. med. iz dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.
Ko razmišljamo o tem, da bi si omislili pasjega mladička, nas pogosto vodi srce, razum pa včasih pustimo povsem ob strani. Katera so nujna vprašanja, ki jih moramo rešiti z razumom, kje dobimo preverjene informacije o različnih pasmah psov, kako prepoznamo odgovornega vzreditelja in zakaj se moramo pozanimati, kako nam bo najprej pasji mladič in pozneje odrasel pes spremenil življenje, bomo v ponedeljkovem Svetovalnem servisu spraševali Natašo Živko, vzrediteljico, učiteljico in trenerko psov ter mednarodno kinološko sodnico.
Kako lahko čebelar pripomore k dobremu in skladnemu razvoju čebeljih družin? Kako spodbuditi zaleganje matice in preprečiti rojenje? Kako trenutne vremenske razmere vplivajo na čebelje paše? Kateri so biotehnični ukrepi za zatiranje varoj? Kaj moramo vedeti o narejencih in ometencih? Gost petkovega svetovalnega servisa bo Aleš Bozovičar, vodja opazovalno napovedovalne službe pri Čebelarski zvezi Slovenije.
Neveljaven email naslov