Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Manjkajoči zob ali zobje, kljub temu, da gre za relativno majhen del našega telesa, močno vplivajo na naš vsakdan in zdravje. Če imamo v zobovju luknjo, ne žvečimo pravilno, bolj obremenjujemo sosednje zobe, v praznem prostoru se pogosteje nabirajo ostanki hrane. Zaradi vsega naštetega je priporočljivo manjkajoče zobe nadomestiti, kar lahko naredimo tudi z zobnimi vsadki. O implantatih, postopku njihovega vstavljanja, možnih zapletih in alternativah bomo govorili v ponedeljkovem Svetovalnem servisu. Z nami bo Aleksander Lipovec, dr. dentalne medicine, specialist oralne kirurgije.
Manjkajoči zobje negativno vplivajo na naloge in zdravje preostalega zobovja
Manjkajoči zob ali zobje, kljub temu, da gre za relativno majhen del našega telesa, močno vplivajo na naš vsakdan in zdravje. Če imamo v zobovju luknjo, ne žvečimo pravilno, bolj obremenjujemo sosednje zobe, v praznem prostoru se pogosteje nabirajo ostanki hrane. Zaradi vsega naštetega je priporočljivo manjkajoče zobe nadomestiti, kar lahko naredimo tudi z zobnimi vsadki. O implantatih, postopku njihovega vstavljanja, možnih zapletih in alternativah z Aleksandrom Lipovcem, dr. dentalne medicine, specialistom oralne kirurgije.
4272 epizod
Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji od torka do petka med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.
Manjkajoči zob ali zobje, kljub temu, da gre za relativno majhen del našega telesa, močno vplivajo na naš vsakdan in zdravje. Če imamo v zobovju luknjo, ne žvečimo pravilno, bolj obremenjujemo sosednje zobe, v praznem prostoru se pogosteje nabirajo ostanki hrane. Zaradi vsega naštetega je priporočljivo manjkajoče zobe nadomestiti, kar lahko naredimo tudi z zobnimi vsadki. O implantatih, postopku njihovega vstavljanja, možnih zapletih in alternativah bomo govorili v ponedeljkovem Svetovalnem servisu. Z nami bo Aleksander Lipovec, dr. dentalne medicine, specialist oralne kirurgije.
Manjkajoči zobje negativno vplivajo na naloge in zdravje preostalega zobovja
Manjkajoči zob ali zobje, kljub temu, da gre za relativno majhen del našega telesa, močno vplivajo na naš vsakdan in zdravje. Če imamo v zobovju luknjo, ne žvečimo pravilno, bolj obremenjujemo sosednje zobe, v praznem prostoru se pogosteje nabirajo ostanki hrane. Zaradi vsega naštetega je priporočljivo manjkajoče zobe nadomestiti, kar lahko naredimo tudi z zobnimi vsadki. O implantatih, postopku njihovega vstavljanja, možnih zapletih in alternativah z Aleksandrom Lipovcem, dr. dentalne medicine, specialistom oralne kirurgije.
Tretji teden v marcu že tradicionalni prinaša tudi svetovni dan spanja, ki letos poteka pod sloganom »Urejeno spanje za zdravo prihodnost«. Motnje spanja so v zadnjem letu zaradi pandemije namreč zelo pogoste, pri čemer v splošni populaciji prednjači kronična nespečnost. Na vaša vprašanja o težavah s spanjem je v ponedeljkovem svetovalnem servisu po 8. uri na Prvem odgovarjala somnologinja izr. prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, vodja Centra za motnje spanja na Kliničnem inštitutu za klinično nevrofiziologijo.
Staro prepričanje je, da se na gregorjevo ptički ženijo. Otroci so zato nekoč po grmih iskali sladke dobrote, ki naj bi ostale po ptičji ženitvi. Ta šega je danes pozabljena, se pa v teh zgodnjepomladnih dneh okoli grmov sukajo vestni vrtnarji, ki morajo okrasne grmovnice pripraviti na pomlad in poletje. Pomladna rez, sajenje, presajanje, gnojenje, vse to so ta hip aktualne teme tudi v okrasnem vrtu in o njih bomo govorili s Petrom Ribičem z Biotehniškega centra Naklo.
Marec je mesec, ko se velikokrat ukvarjamo s pospravljanjem doma in okolice. Pri tem, hočemo ali nočemo, nastane tudi veliko odpadkov. Kako jih pripraviti, da jih bomo pravilno oddali v zbirni center, in česa ne smemo odložiti v svoje zabojnike? Pred vsem tem pa je ključno vprašanje: kaj vse morda lahko ponovno uporabimo? Gostja: dr. bioloških znanosti Marinka Vovk iz Okoljsko raziskovalnega zavoda Slovenske Konjice.
Smo v drugem tednu letošnje subvencijske kampanje, ki bo trajala do 6. maja. V tem času upravičenci, ki imajo vsaj 1 ha kmetijskih površin in so vpisani v register kmetijskih gospodarstev ter izpolnjujejo vse predpisane pogoje, lahko v zbirni vlogi vlagajo zahtevke za plačila na hektar ali na glavo živine. Letošnja novost, ki je pomembna predvsem za mlade prevzemnike, je ukinitev samodejnega prenosa plačilnih pravic v primeru spremembe nosilca kmetije. Druga novost, ki so se je razveselili rejci drobnice, pa je uvedba novega proizvodno vezanega plačila za drobnico. Uspešna oddaja vloge za pridobitev sredstev je za vsako kmetijo eden najzahtevnejših opravkov, zato večini upravičencev pomagajo kmetijski svetovalci. Na vprašanja o letošnji subvencijski kampanji bosta v Svetovalnem servisu odgovarjala Ema Žugman z Agencije za kmetijske trge in Štefan Kuhar s Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana.
V življenju nas zanimajo, vznemirjajo, motijo ali veselijo najrazličnejše stvari. Majhne in velike. Pomembne, pa tudi tiste nekoliko manj opazne. Dobro je, če na vsako vprašanje najdemo odgovor strokovnjaka. V tematsko zelo pisanem Svetovalnem servisu lahko svoje vprašanje zastavite po telefonu 01 475 22 22 oziroma elektronskem naslovu radioprvi@rtvslo.si in dobite strokovni odgovor. Na Prvem, vsak delavnik od 8.05 do 8.30.
Ponedeljkov Svetovalni servis izkoristimo za - datumu primerno – svetovanje o bontonu pri podarjanju cvetja: kako ga izbrati, izročiti in sprejeti. S strokovnjakinjo za kulturo vedenja Bojano Košnik Čuk pa cvetličnemu bontonu dodamo še koronskega. Primer: ali ob upoštevanju epidemioloških ukrepov odklonimo rokovanje? In kdaj mora biti kamera med videokonferenco izklopljena? Pišite prosim na radioprvi@rtvslo.si, na spletno stran Prvega ali pokličite med oddajo.
Lasje nam včasih bolj, drugič manj intenzivno izpadajo. Kdaj lahko izpadanje vodi v redčenje las in nastanek pleše ter kdaj je to mogoče popraviti in kdaj ne, so vprašanja, na katera bo odgovarjala primarijka Tanja Planinšek Ručigaj, dr. med., predstojnica Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana. Vzrokov za tovrstne težave je več: od bolezni, nezdravih diet do stresa, hormonskih sprememb in celo vplivov onesnaženega okolja. Več pa v petkovem Svetovalnem servisu. Pišite nam ali nas pokličite po 8h!
Zaradi za februar visokih temperatur se je letošnja motoristična sezona začela že prej. Kako se pripraviti nanjo, kako preizkusiti, ali so gume še primerne za vožnjo, in na kaj vse moramo misliti, preden prvič zavijemo na cesto, bo poslušalkam in poslušalcem svetoval inštruktor iz Centra za varno vožnjo Brane Legan. Pokličite nas ali nam pišite na spletni strani Prvega.
Približuje se 15. marec, ki označuje konec predpisanega obdobja, v katerem je v prometu obvezna uporaba zimske opreme. Marsikdo že razmišlja o nakupu novih letnih pnevmatik, ki so najpomembnejši del opreme avtomobila. Pri izbiri najprimernejših pnevmatik so dragocena pomoč še vedno primerjalni testi. Podrobneje v pogovoru z Jurijem Kočarjem, vodjo servisne službe pri Avto-moto zvezi Slovenije, in Blažem Poženelom, odgovornim urednikom Motorevije.
V zadnjih letih je bil na področju razvoja tehnologij, priprave in rabe lesne biomase narejen velik napredek. Lesna biomasa je obnovljiv vir energije, cenovno najugodnejši energent, ki ob tem zagotavlja razvoj podeželja in prispeva k čiščenju gozdov. In tako poleg polen v lesni biomasni krog spada ves odpadni lesni material, ki ga zmeljejo v sekance ali stisnejo v pelete. Zakaj kakovost lesnih goriv vpliva na emisije prašnih delcev? Kako pravilno pripraviti drva za prihodnjo kurilno sezono? Gostja torkovega svetovalnega servisa bo doktorica Nike Krajnc z Gozdarskega inštituta Slovenije.
Najmočnejše orodje za boljšo produktivnost je postavljanje prioritet. Če je naša težava pri pomembnih zasebnih ali službenih obveznostih odlašanje, tudi obstaja nekaj preprostih metod, da se tega odvadimo. Gost: dr. ekonomije Klemen Podjed, svetovalec za področje obvladovanja stresa in osebne produktivnosti.
Kolikor bolnikov, toliko oblik bolezni covid-19, bi lahko rekli. Nekateri jo prebolijo, ne da bi sploh vedeli, da so se okužili, drugi imajo še po več mesecih najrazličnejše posledice. Kako lahko omilimo ali morda celo preprečimo hujši potek bolezni? Kateri so doslej znani zapleti ob bolezni in predvsem - kako poteka okrevanje po covidu-19? Svetuje dr. Neža Majdič, dr.med., vodja tima za klinično prehrano na URI Soča. Voditeljica: Lucija Fatur.
Od vseh regij pri nas ima največ vrtcev – javnih in zasebnih – osrednjeslovenska. Najmanj jih je v zasavski in primorsko-notranjski regiji. V vseh pa bodo prav v prihodnjih tednih potekali vpisi za prihodnje šolsko leto. Kako izpolnjujemo vpisni list, kaj pomeni število točk, ki nam pripada, in to, da smo uvrščeni na čakalno listo? Gostja: predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije Janja Bogataj.
Februarja še ni konec, a dnevne temperature v zadnjih dneh so marsikoga zvabile na vrt in v sadovnjak. V sredinem Svetovalnem servisu se bomo po sadovnjaku vsaj v besedah sprehodili z Romanom Mavcem, vodjem Poskusnega sadovnjaka Kmetijskega inštituta Slovenije. Dobrodošla so vaša vprašanja o prvih pomladnih opravilih – rezi in cepljenju sadnega drevja, spomladanskem gnojenju in škropljenju … Zapišite jih na spletni strani radioprvi.si, pošljite na e-naslov radioprvi@rtvslo.si ali pokličite med oddajo.
Avtizem je kompleksna nevrološka razvojna motnja. Ljudje z avtizmom imajo največji primanjkljaj na področju socialne komunikacije in interakcije. Po navadi se težko sporazumevajo z drugimi, imajo težave v socialnih odnosih, težko predvidijo stvari ali izluščijo bistvo iz povedanega. Kako pravilno prepoznati potrebe otroka in mladostnika z avtizmom v različnih starostnih obdobjih ter kakšne težave imajo odrasli z avtizmom v vsakdanjem življenju? Gostja torkovega Svetovalnega servisa bo specialistka klinične psihologije s Psihiatrične klinike v Ljubljani Aleksandra Jeličič.
Dokazilo o prebolelem covidu, hitro testiranje, karantena ob prihodu in vrnitvi, morebitna uvedba cepilnih potnih listov. To je nova realnost potovanj, ki jih slovenska konzularna služba ta hip sicer odsvetuje, a turizem se kljub pandemiji počasi prebuja. V ponedeljkovem Svetovalnem servisu bo na vprašanja o nujnih ali nenujnih poteh v tujino odgovarjal Andrej Šter, vodja konzularnega oddelka na Ministrstvu za zunanje zadeve. Pišite na radioprvi@rtvslo.si, na spletno stran Prvega ali pokličite med oddajo.
Ko opremljamo bivalne prostore, moramo najprej pomisliti na to, kako živimo in v kakšnem prostoru se bomo dobro počutili. Osnovno vodilo pri opremljanju namreč ostaja funkcionalnost, šele potem sledenje modnim težnjam. O opremljanju in popestritvi prostorov bomo v Svetovalnem servisu govorili z arhitektkama Uršo Kres in Tino Begovič. Izvedeli boste, za katere kose pohištva je pametno odšteti več denarja, za katere manj, kako prostor vizualno povečamo ter kako izberemo primerne tapete, zavese in osvetljavo. Pokličite po osmi!
Med najhujšo epidemijo so bili domovi za starejše praviloma zaprti, tako za sprejem novih stanovalcev kot tudi za obiske. Zdaj se vrata odpirajo, toda s posebnimi pogoji. Kje so še prosta mesta, kako je s sprejemom in kakšna so merila, pa tudi o tem, kakšne oblike pomoči dajejo domovi starejšim, v sredinem Svetovalnem servisu z Melito Zorec in Denisom Sahernikom iz Skupnosti socialnih zavodov.
Ste med tistimi, ki imajo empatičen odnos do sočloveka in se znajo vživeti v njegovo čustveno stanje? Katere so dobre in katere slabe strani empatije? Nam v življenju predvsem koristi ali nas lahko tudi omejuje? Katere okoliščine in spodbude so pomembne za razvoj empatije v zgodnjem obdobju in kaj lahko naredimo za njen razvoj v odraslosti? Naš gost je psiholog dr. Aleksander Zadel.
Da telesna vadba blagodejno vpliva na naše telo, ni treba poudarjati. Lotimo se jo lahko v različnih delih dneva, Svetovna zdravstvena organizacija pa priporoča, da smo vsak dan zmerno telesno aktivni vsaj pol ure. Jutranje telovadbe, ki naj bi še posebej blagodejno vplivala na presnovo, se bomo lotili v torkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami fizioterapevtka in biokemičarka, specializirana za preventivo in obvladovanje bolečin, Špela Jakša. Posvetili se bomo dihalnim vajam in vajam, ki pridejo v poštev ob bolečinah v hrbtu.
Neveljaven email naslov