Inšpektorat Republike Slovenija za delo je v lanskem letu zabeležil več kot 24 tisoč različnih kršitev. Največji delež kršitev se že od leta 2009 pojavlja na področju plačila za delo, ki zajema denimo neizplačilo plače, prepozno plačilo, kršitve v zvezi z minimalno plačo. V to kategorijo spada tudi izplačilo regresa za letni dopust in v povezavi s tem so inšpektorji lani ugotovili nekaj manj kot 2 tisoč kršitev. Tudi tu se kršitve največkrat nanašajo na neizplačilo oziroma zamik izplačila, pojavljajo se tudi primeri, ko delodajalci delavcem regres za letni dopust izplačajo v nedenarni obliki. Na kakšen način bi moral biti regres dejansko izplačan, do kdaj ter tudi, koliko dopusta pripada posamezniku, kdaj in kako ga lahko koristi, so vprašanja, na katera bomo odgovorili v torkovem Svetovalnem servisu. Z nami bo Alenka Fritz Kolbe, vodja območne enote Ljubljana z Inšpektorata RS za delo.

S sklenitvijo delovnega razmerja delavec pridobi pravico do letnega dopusta, nanj pa je vezana tudi pravica do izplačila regresa

Inšpektorat Republike Slovenija za delo je lani zapisal več kot 24 tisoč različnih kršitev. Največji delež kršitev se že od leta 2009 pojavlja na področju plačila za delo, ki zajema denimo neizplačilo plače, prepozno plačilo, kršitve v zvezi z minimalno plačo. V to kategorijo spada tudi izplačilo regresa za letni dopust in v povezavi s tem so inšpektorji lani ugotovili nekaj manj kot dva tisoč kršitev. Tudi tu se kršitve največkrat nanašajo na neizplačilo oziroma zamik izplačila, pojavljajo se tudi primeri, ko delodajalci delavcem regres za letni dopust izplačajo v nedenarni obliki. Kako bi moral biti regres dejansko izplačan, do kdaj ter tudi, koliko dopusta pripada posamezniku, kdaj in kako ga lahko uveljavlja, so vprašanja, ki smo jih zastavili Alenki Fritz Kolbe, vodji območne enote Ljubljana z Inšpektorata RS za delo.