Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
922 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Nekateri so zaščitne maske uporabljali že v času prehladnih obolenj in gripe. Drugi smo se z njimi srečali šele zdaj – ob epidemiji novega koronavirusa. O maskah se porajajo številna vprašanja; pogosto povsem praktična. Na nekatera odgovarja oddaja Ultrazvok. Iztok Konc se je pogovarjal z infektologom Tomažem Vovkom z Infekcijske klinike v Ljubljani in s fizičarko dr. Majo Remškar, ki je na Institutu »Jožef Stefan« s kolegi preverila filtracijsko učinkovitost številnih zaščitnih mask. Vabljeni k poslušanju. Foto: BoBo
Zaščitne maske da ali ne? Vprašanje, okrog katerega se krešejo mnenja v pogovorih, na spletu, v medijih. Razpravljajo poznavalci in nepoznavalci, pa tudi strokovnjaki. Kako, če sploh, nas maske ščitijo pred okužbo z novim koronavirusom , smo za oddajo Ultrazvok vprašali virologinjo in biotehnologinjo prof. dr. Majo Ravnikar z Nacionalnega inštituta za biologijo. Na inštitutu so pod drobnogled vzeli tako virus kot maske. Zaključki v oddaji Ultrazvok, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: TV Slovenija
Letos se glede na obširna poročanja v medijih zdi, da je covid edina zdravstvena težava na svetu. Druge bolezni so potisnjene v ozadje. Danes zato opozarjamo na povečano število obolelih za boleznimi, ki jih prenašajo klopi. Na NIJZ so namreč do letošnjega avgusta zabeležili že več obolelih ljudi kot v celotnem lanskem letu. Za Lymsko boreliozo je zbolelo že več kot 5.500 ljudi, za klopnim meningoencefalitisom pa več kot 140. Pred klopi in boleznimi, ki jih prenašajo, se lahko zaščitimo. Dobra novica prihaja iz Združenih držav Amerike. Tam so prejšnji teden odobrili novo naravno sredstvo za boj proti klopom, pa tudi komarjem in drugim žuželkam. Snov, ki je zelo učinkovita kot repelent in insekticid, so našli v lesu cedre. Več pa v Ultrazvoku farmacevt prof. dr. Samo Kreft s Fakultete za farmacijo in epidemiologinja dr. Marta Grgič Vitek z NIJZ. Izvedla radijca Lucija Fatur in Iztok Konc. Foto: JerzyGorecki/Pixabay
V Ultrazvoku tokrat izkušnja s covidom iz prve roke. Gospa Kristina je stara šestdeset let in prihaja iz okolice Celja. Zaradi okužbe z novim koronavirusom se od 3. avgusta zdravi na Infekcijski kliniki v Ljubljani. Še vedno ima vročino, manj pa bolečin in tudi kašelj se je umiril. »Upam, da bom kmalu ozdravela in odšla domov k svojim,« si želi gospa Kristina. Njena soseda v bolniški sobi je namreč zaradi covida v bolnišnici že šest tednov. Pogovor z gospo Kristino poslušajte v Ultrazvoku. Na Infekcijsko kliniko jo je poklical Iztok Konc. Foto: Matej Povše/ UKC Ljubljana
V Sloveniji odmeva obsežna nemška študija, ki je bila v zadnjih dneh julija objavljena v ugledni znanstveni reviji Lancet. Raziskovalci so pregledali zdravniške kartone več kot 10.000 bolnic in bolnikov, ki so se zaradi covida-19 zdravili v nemških bolnišnicah. Na osnovi podatkov so ugotovili, da je vsak peti bolnik s covidom, ki so ga sprejeli v bolnišnico, umrl; od tistih, ki so dihali s pomočjo ventilatorja, pa kar vsak drugi. »Podatki so zaskrbljujoči,« pravi infektolog prof. dr. Andrej Trampuž, ki dela na Kliniki Charite v Berlinu. Zaskrbljen je, ker si ljudje zaradi strahu pred epidemijo zatiskajo oči. Več pa v Ultrazvoku. Dr. Trampuža je v Berlin poklical Iztok Konc. Foto: TV Slovenija
Dobra novica: slovenski najstniki veliko bolje kot njihovi vrstniki v Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike poznajo dejavnike tveganja za nastanek raka. In kaj po njihovem mnenju najbolj škoduje? Po raziskavi, ki jo je opravila onkologinja prof. dr. Jasna But Hadžić z Onkološkega inštituta v Ljubljani, so učenci na prvo mesto postavili kajenje, na drugo pa alkohol. Slaba novica: glede na trenutne trende lahko pričakujemo, da naj bi eden od dveh fantov in ena od treh deklet, ki so danes v najstniških letih, do svojega 75. leta zbolel oziroma zbolela za rakom. Podrobneje v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Lismarianne/ Pixabay
Letos iz številnih krajev poročajo o pravi invaziji komarjev. Razlogov je seveda več; nas pa bo zanimalo, zakaj imajo komarji nekatere ljudi »raje« kot druge. Ko komar piči, njegova slina razdraži kožo in povzroči neprijeten občutek, ki človeka sili v praskanje. Kakšna je prva pomoč ob piku komarja in drugih žuželk? V oddaji Ultrazvok svetuje klinična farmacevtka mag. Darja Potočnik Benčič s Ptuja. Pred radijski mikrofon jo je povabil Iztok Konc. Foto: Emphyrio/ Pixabay
Infektologinja doc. dr. Mateja Logar z Infekcijske klinike v Ljubljani je članica svetovalne skupine za zdravljenje covida-19, ki deluje v Kliničnem centru. Ne glede na uro ali dan je pripravljena odgovarjati na vprašanja bolniki in njihovi bližnji, pa tudi medijev. Tokrat smo jo med drugim vprašali, kako novi koronavirus prizadene telo. Na Infekcijski kliniki v Ljubljani namreč opažajo, da covid-19 pusti številne posledice. Bolniki so še več tednov po preboleli okužbi utrujeni in oslabeli. Poročajo o hudih glavobolih in težavah s koncentracijo. Podrobneje pa z dr. Matejo Logar v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: UKC Ljubljana
Zdaj smo v obdobju, ko vsak dan težko čakamo na podatke o širjenju novega koronavirusa po Sloveniji in sosednjih državah. Sprašujemo se, kako število okuženih narašča; ali eksponentno ali linearno? Preverjamo, koliko ljudi je v bolnišnici in koliko na respiratorju? Odgovore iščemo na spletu, v tiskanih medijih, na televiziji in radiu. Kaj o trenutnem stanju epidemije pravijo številke in kaj nam napovedujejo strokovnjaki, boste izvedeli v tokratnem Ultrazvoku. Sodelujejo: biostatističarka prof. dr. Maja Pohar Perme (Medicinska fakulteta v Ljubljani, Covid-19 sledilnik), matematik prof. dr. Janez Žibert (Zdravstvena fakulteta, Covid-19 sledilnik) in epidemiolog Mario Fafangel (NIJZ). Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Janez Žibert
Če priznamo, ali ne, novi koronavirus je spet v prvem planu. Številke se kar ne umirijo. Po svetu se je z novim koronavirusom okužilo že več kot 10 milijonov ljudi, več kot 500.000 jih je umrlo. Imunolog prof. dr. Alojz Ihan z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani opozarja, da ni karantene ob prihodu iz balkanskih držav. Meni, da je nerazumljivo, da karantene nismo uvedli vsaj za tiste, ki delajo v domovih za starejše občane in v zdravstvenih ustanovah. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Iztok Konc
Prof. dr. Matjaž Fležar je na Kliniki Golnik zdravil bolnike s covidom. Čeprav ima že dolgoletne izkušnje z zdravljenjem najtežjih pljučnih bolnikov, ga je novi koronavirus v marsičem presenetil; večkrat v negativnem, včasih pa tudi v pozitivnem smislu. »Presenetil nas je bolnik, ki je imel veliko dejavnikov tveganja: sladkorno bolezen, prekomerno telesno težo in nočne motnje dihanja. Pri njem je hitro prišlo do komplikacij in je zato potreboval intubacijo že prvi dan po sprejemu v bolnišnico. Ta bolnik je imel najslabšo prognozo od vseh, ampak je to obdobje hitrega poslabšanja preživel!« Dr. Matjaž Fležar bo v Ultrazvoku opisal izkušnje z zdravljenjem covida-19 in svetoval, kako naj se pred okužbo varujemo v prihodnjih tednih. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: KlinikaGolnik
Klopi letos nikomur ne prizanašajo. »Z družino smo šli samo malo v gozd in že smo bili vsi polni klopov,« preberemo na enem od spletnih forumov. Zaradi mile zime in tople pomladi zdaj že več tednov beležimo velik porast bolezni, ki jih prenašajo klopi. Infektologi opozarjajo, da je med obolelimi veliko otrok. Samo na Infekcijski kliniki v Ljubljani so letos zdravili že več kot 100 otrok z boreliozo, zabeležili pa so že tudi nekaj primerov klopnega meningoencefalitisa. O boleznih, ki jih prenašajo klopi, pri odraslih vemo veliko, kako resno pa ogrozijo otroke, bo v Ultrazvoku pojasnila pediatrična infektologinja Liza Lea Lah. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Catkin/ Pixabay
»Brez železa ni življenja, saj naše celice, tkiva in organi ne dobijo dovolj kisika,« opozarja hematologinja prof. dr. Irena Preložnik Zupan s Kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana. V telesu imamo skupaj od 3 do 5 g železa. Največ ga je v eritrocitih – v rdečih krvnih celicah. Premalo železa vodi v slabokrvnost, ki se pokaže z bledico, utrujenostjo in slabostjo. Koliko železa bi morali zaužiti na dan? V kateri hrani ga je največ? Kdo je najbolj ogrožen? V oddaji Ultrazvok sprašuje Iztok Konc, odgovarja pa hematologinja Irena Preložnik Zupan. Foto: qimono/ pixabay
Ko je mikrobiologinja prof. dr. Maja Rupnik (NLZOH) aprila v laboratoriju »pod lupo« vzela vzorec novega koronavirusa in pregledala virusno RNK, je prišla do zanimivega odkritja. Ugotovila je, da je vzorec virusa iz Maribora zelo podoben novemu koronavirusu iz Azije – natančneje virusu iz Malezije in Singapurja. Več o njenem zanimivem odkritju v Ultrazvoku. Z Majo Rupnik se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: fernandozhiminaciela/ pixabay
Nekatera zadnja spoznanja o novem koronavirusu vlivajo optimizem, druga pa so razlog za zaskrbljenost in še večjo previdnost. Kardiolog, virologinja in nevrolog – doc. dr. Gregor Tratar (UKC Ljubljana), prof. dr. Maja Ravnikar (NIB) in doc. dr. Martin Rakuša (UKC Maribor) – bodo v tokratnem Ultrazvoku predstavili nekaj zadnjih dognanj, ki kažejo, da covid-19 še zdaleč ni premagan. Na kaj vse morajo biti zdravniki, zdravstveni delavci, raziskovalci in tisti, ki iščejo cepivo, pozorni, boste izvedeli v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: TheDigitalArtist/ Pixabay
Na splošno je veljalo prepričanje, da otroci covid-19 prebolijo brez večjih težav. Zdaj pa zdravniki v Italiji, Franciji, Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike opažajo povečano število otrok s Kawasakijevo boleznijo, z redko in hudo otroško boleznijo, oziroma s sindromom, ki je Kawasakijevi bolezni zelo podoben. Zanjo je značilno vnetje žil. Iz Bergama v Italiji tako poročajo o kar 30-kratnem povečanju števila primerov. Kako pa je v Sloveniji? Ali gre le za naključje, ali sta hudo vnetje žil in covid-19 povezana? Iztok Konc se je pogovarjal s pediatrinjo na Infekcijski kliniki dr. Tino Plankar Srovin. Foto: pedro_wroclaw/ pixabay
Novi koronavirus se je nepričakovano in hitro razširil po svetu. Še hitreje pa se o njem širijo teorije zarote. Najmočnejše orožje proti netočnim informacijam so dokazi in dejstva, ki izhajajo iz znanstvenih raziskav. Veliko podatkov o novem koronavirusu smo v Sloveniji pridobili z nacionalno raziskavo covid-19. V oddaji Ultrazvok bo z nami vodja raziskave prof. dr. Mario Poljak z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. O izsledkih raziskave, ukrepih in o življenju z virusom v prihodnje se je z njim pogovarjal Iztok Konc. Foto: geralt/ pixabay
Nacionalna raziskava covid-19 pod vodstvom prof. Petrovca je razkrila, da je v Sloveniji prišlo v stik z novim koronavirusom veliko več prebivalcev od predvidevanj, vendar še vedno premalo, da bi nas to obvarovalo pred novimi okužbami. Kaj nam torej ta podatek pove? V oddaji Ultrazvok izsledke študije komentiramo s priznanim imunologom prof. dr. Alojzom Ihanom z Medicinske fakultete v Ljubljani. Kateri podatek ga je presenetil, zaradi katerega pa je zaskrbljen? Kako bo s šolo, dopusti, šprtnimi dogodki in koncerti? Ali nam izsledki raziskave že kaj povedo o poteku epidemije v naslednjih tednih in mesecih? Odgovori v Ultrazvoku – s prof. Ihanom se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: BoBo
Okužba z novim koronavirusom se lahko zaplete s hudo pljučnico, ki ogrozi bolnikovo zdravje in življenje. Kako bi hudo vnetje pljuč lahko umirili in bolnikom rešili življenje, je zato vprašanje za številne strokovnjake. S štirimi smo govorili za oddajo Ultrazvok. Dr. Tamara Lah Turnšek (NIB) in dr. Miomir Knežević (Educell) preverjata, kako bi nam v boju z zapleti covid-19 lahko pomagale mezenhimske matične celice; dr. Mateja Logar (UKC Ljubljana) in dr. Polonca Mali (ZTM) pa, če bi covid-19 lahko zdravili s krvno plazmo ljudi, ki so okužbo že preboleli. Podrobneje v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: ColiN00B/ Pixabay
Intenzivni oddelek Infekcijske klinike v Ljubljani se v času epidemije novega koronavirusa nikoli ne ustavi. Delo poteka 24 ur na dan, 7 dni v tednu. Zdravniki, medicinske sestre in drugi zdravstveni delavci se borijo za življenje vsakega bolnika. "Na začetku smo se najbolj bali italijanskega scenarija. Ta strah se ni uresničil," pravi infektolog in specialist intenzivne medicine prof. dr. Matjaž Jereb, ki vodi oddelek za intenzivno terapijo. Foto: UKC Ljubljana/ Matej Povše
Neveljaven email naslov