Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ker je v naši hrani premalo joda, je že od leta 1953 obvezno jodiranje kuhinjske soli. Količino joda smo leta 1999 celo podvojili, saj je bilo še vedno veliko otrok in odraslih s povečano žlezo ščitnico – pomanjkanje joda se namreč najpogosteje kaže prav s porastom golšavosti.
Doc. dr. Katja Zaletel izpostavlja številne pozitivne učinke podvojene količine joda v kuhinjski soli:«Otroci imajo dovolj joda, nosečnice imajo dovolj joda, golšavosti je manj.«
Jod je nujno potreben za zdravo delovanje žleze ščitnice in s tem celotnega organizma. V telo ga vnesemo s hrano. Največ joda je v morski hrani in v mleku ter mlečnih izdelkih, vendar za normalno delovanje ščitnice ne dovolj. Dovolj ga je le v soli, ki pa mora biti jodirana.
Po podatkih NIJZ zaužijemo Slovenci povprečno 13 g soli na dan. Za zdravo delovanje ščitnice bi zadostovalo že 5 g ustrezno jodirane kuhinjske soli na dan.
Vprašanje prave mere uživanja soli in s tem povezane ustrezne količine joda za zdravo delovanje ščitnice, je še posebej pomembno za nosečnice. V prvih šestih mesecih je namreč razvoj ploda odvisen od materinih ščitničnih hormonov, za njihovo sintezo pa je nujno potrebna zadostna količina joda.
Doc. dr. Katja Zaletel, predstojnica Klinike za nuklearno medicino UKC Ljubljana, ocenjuje, da ima v Sloveniji težave s ščitnico kar okoli 200.000 prebivalk in prebivalcev. Vseh pa seveda ne gre pripisati le pomanjkanju joda.
922 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Ker je v naši hrani premalo joda, je že od leta 1953 obvezno jodiranje kuhinjske soli. Količino joda smo leta 1999 celo podvojili, saj je bilo še vedno veliko otrok in odraslih s povečano žlezo ščitnico – pomanjkanje joda se namreč najpogosteje kaže prav s porastom golšavosti.
Doc. dr. Katja Zaletel izpostavlja številne pozitivne učinke podvojene količine joda v kuhinjski soli:«Otroci imajo dovolj joda, nosečnice imajo dovolj joda, golšavosti je manj.«
Jod je nujno potreben za zdravo delovanje žleze ščitnice in s tem celotnega organizma. V telo ga vnesemo s hrano. Največ joda je v morski hrani in v mleku ter mlečnih izdelkih, vendar za normalno delovanje ščitnice ne dovolj. Dovolj ga je le v soli, ki pa mora biti jodirana.
Po podatkih NIJZ zaužijemo Slovenci povprečno 13 g soli na dan. Za zdravo delovanje ščitnice bi zadostovalo že 5 g ustrezno jodirane kuhinjske soli na dan.
Vprašanje prave mere uživanja soli in s tem povezane ustrezne količine joda za zdravo delovanje ščitnice, je še posebej pomembno za nosečnice. V prvih šestih mesecih je namreč razvoj ploda odvisen od materinih ščitničnih hormonov, za njihovo sintezo pa je nujno potrebna zadostna količina joda.
Doc. dr. Katja Zaletel, predstojnica Klinike za nuklearno medicino UKC Ljubljana, ocenjuje, da ima v Sloveniji težave s ščitnico kar okoli 200.000 prebivalk in prebivalcev. Vseh pa seveda ne gre pripisati le pomanjkanju joda.
Do 5 odstotkov tistih, ki zaradi glavobola poiščejo nujno pomoč na urgenci, jih ima glavobol zaradi stanja, ki zahteva takojšnje ukrepanje
Študije so pokazale, da se, ko se z novim koronavirusom okužimo drugič, tretjič ... da se torej z vsako naslednjo okužbo tveganje za simptomatski dolgi covid poveča za dodatnih 15 odstotkov
Strokovnjaki ocenjujejo, da naj bi v Evropi in tudi v Sloveniji že vsak tretji prebivalec, prebivalka, imel vsaj občasno znake in simptome alergije
Podobno kot glasnost na televiziji lahko bolnik prilagodi jakost stimulacije svoji bolečini. Najti mora območje, znotraj katerega ne čuti bolečine, ampak samo neko prijetno mravljinčenje. To pomeni, da namesto bolečine čuti prijetne vibracije.
Okužbo z bakterijo Helicobacter pylori moramo čim prej odkriti in zdraviti
Čustvena lakota je hitra, nenadna in močna. Mnogim se zdi nepremagljiva. Katere pristope bi morali poznati in obvladati, da bi jo premagali?
V oddaji Ultrazvok se posvetimo tudi zdravstvenim temam, o katerih marsikdo ne spregovori na glas. Tokrat bomo govorili o življenju s stomo. Stoma je umeten izhod izločkov iz telesa. Kirurgi jo naredijo ob različnih težjih obolenjih, ki prizadenejo prebavni trakt ali sečila. V Sloveniji živi s stomo že več kot 3.000 ljudi. Med njimi je tudi gostja tokratnega Ultrazvoka – gospa Rabija. Kolega Iztok Konc je z njo včeraj govoril v avli bolnišnice na Jesenicah. Gospa je namreč ves dan na priložnostni stojnici s kolegicami iz gorenjskega društva ILCO ozaveščala o življenju s stomo. Foto: Sogovornica Ultrazvoka gospa Rabija je druga na levi strani/ Prvi
Stroka priporoča cepljenje proti humanemu papiloma virusu
Različna sporočila obljubljajo, da laserski poseg pri zobozdravniku mine brez bolečin. »Tisto, kar je trenutno res učinkovito, je endodontsko zdravljenje zobnih korenin z laserjem. Tu je res neka prednost,« pravi zobozdravnik prof. dr. Boris Gašpirc, predstojnik Katedre za ustne bolezni in parodontologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. V Ultrazvoku je predstavil še druge možnosti uporabe laserja v zobozdravstvu: od zdravljenja kariesa do laserskih kirurških posegov. Foto: HideyaHamano/ Flickr, cc
Pojasnila in nasveti epidemiologinje Alenke Trop Skaza
Samo v zadnjem tednu je v Sloveniji za covidom na novo zbolelo 224 ljudi
Krčne žile nastanejo zaradi prekomerne telesne teže, hormonskih sprememb in življenjskega sloga, ki zahteva dolgotrajno sedenje ali nepremičen stoječ položaj. Pomemben vpliv imajo genetski faktorji.
Kako je semaglutid, znan kot ozempic za sladkorno bolezen, povzročil revolucijo zdravljenja debelosti?
Bolečin je manj, izguba krvi je manjša, manj je zapletov in manj brazgotin
Legionela je atipična bakterija, ki se lahko prekomerno namnoži v vodovodnem sistemu
Zakaj so infektologi in raziskovalci pozorni na bolezni, ki jih povzročajo atipične bakterije, kot je tudi klamidija?
»Naši bolniki k sreči ne vejo, kako je, če si zdravila, ki pomaga, ne moreš privoščiti, ker si že prodal stanovanje ali hišo,« pravi hematolog Samo Zver.
Neveljaven email naslov