Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Bakterija, ki povzroča huda vnetja

19.03.2015


Ali je zdravljenje z antibiotiki še učinkovito?

Nevarna družina bakterij je kriva za gnojne angine, škrlatinko, šen in celo za vnetje srčnih zaklopk. Vsaka od teh bolezni lahko izbruhne zelo hitro, tudi že v treh dneh po okužbi. Streptococcus pyogenes povzroča tudi vnetje kože poimenovano impetigo, pljučnico in tudi nevarni nekrotizirajoči fasciitis. Gre za hudo vnetje globokih mišičnih ovojnic, ki se lahko konča tudi s smrtjo bolnika.

Nekatere bakterije izločajo nevaren strup oziroma toksin.

Poznamo že več kot 200 različnih sevov bakterije Streptococcus pyogenes, ki se med seboj le malo razlikujejo. Uvrščamo jih med tako imenovane Gram pozitivne bakterije, ki se po barvanju v laboratoriju obarvajo modro oziroma vijolično.

Streptococcus pyogenes najpogosteje povezujemo z vnetjem žrela – z bolečo in dolgotrajno streptokokno gnojno angino.

foto: James Baker/Flickr, cc

“Streptococcus pyogenes je v našem okolju še vedno zelo občutljiv na enega od prvih antibiotikov – na penicilin,” pojasnjuje doc. dr. Mateja Logar s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.

Okužba z bakterijo Streptococcus pyogenes se ob jemanju antibiotikov hitro pozdravi. Bolj pozorni moramo biti le, kadar vnetje zdravimo z novejšimi makrolidnimi antibiotiki, kot je azitromicin, saj so nekateri sevi proti njim že razvili odpornost. Preprečimo pa jo lahko že s pazljivostjo pri intimnih kontaktih z obolelimi in ustrezno higieno rok. Možnosti prenosa bakterije smo podrobneje pojasnili v oddaji, v kateri lahko več izveste tudi o znakih in simptomih škrlatinke. To je nalezljiva otroška bolezen, za katero pa lahko zbolimo večkrat v življenju.


Ultrazvok

922 epizod


Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.

Bakterija, ki povzroča huda vnetja

19.03.2015


Ali je zdravljenje z antibiotiki še učinkovito?

Nevarna družina bakterij je kriva za gnojne angine, škrlatinko, šen in celo za vnetje srčnih zaklopk. Vsaka od teh bolezni lahko izbruhne zelo hitro, tudi že v treh dneh po okužbi. Streptococcus pyogenes povzroča tudi vnetje kože poimenovano impetigo, pljučnico in tudi nevarni nekrotizirajoči fasciitis. Gre za hudo vnetje globokih mišičnih ovojnic, ki se lahko konča tudi s smrtjo bolnika.

Nekatere bakterije izločajo nevaren strup oziroma toksin.

Poznamo že več kot 200 različnih sevov bakterije Streptococcus pyogenes, ki se med seboj le malo razlikujejo. Uvrščamo jih med tako imenovane Gram pozitivne bakterije, ki se po barvanju v laboratoriju obarvajo modro oziroma vijolično.

Streptococcus pyogenes najpogosteje povezujemo z vnetjem žrela – z bolečo in dolgotrajno streptokokno gnojno angino.

foto: James Baker/Flickr, cc

“Streptococcus pyogenes je v našem okolju še vedno zelo občutljiv na enega od prvih antibiotikov – na penicilin,” pojasnjuje doc. dr. Mateja Logar s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.

Okužba z bakterijo Streptococcus pyogenes se ob jemanju antibiotikov hitro pozdravi. Bolj pozorni moramo biti le, kadar vnetje zdravimo z novejšimi makrolidnimi antibiotiki, kot je azitromicin, saj so nekateri sevi proti njim že razvili odpornost. Preprečimo pa jo lahko že s pazljivostjo pri intimnih kontaktih z obolelimi in ustrezno higieno rok. Možnosti prenosa bakterije smo podrobneje pojasnili v oddaji, v kateri lahko več izveste tudi o znakih in simptomih škrlatinke. To je nalezljiva otroška bolezen, za katero pa lahko zbolimo večkrat v življenju.


04.05.2023

Z laserjem do brezbolečega zdravljenja kariesa in parodontoze?

O uporabi laserja v zobozdravstvu s prof. Borisom Gašpircem. Na začetku se je pojavil slogan "no pain dentestry" (brezboleče zobozdravstvo)


27.04.2023

Ginekolog Vid Janša navdušuje s študijo o endometriozi

Po ocenah živi v Sloveniji do 40.000 žensk z endometriozo. Sogovornik je s kolegicami in kolegi v peritonealni tekočini v trebušni votlini našel biomarkerje, ki so značilni za endometriozo


20.04.2023

Osebna izkušnja: Pregled prostate

Gospod Marjan Doler svetuje, kako se znebiti strahu pred pregledom prostate


13.04.2023

Kakšne vrste porod je za vas najboljši?

V Sloveniji se zadnje čase rodi približno 19.000 otrok na leto. To pomeni 19.000 žensk ali še bolje: 19.000 bodočih mamic, ki jim bo Ultrazvok odgovoril na štiri vprašanja. Krat dva, če štejemo še njihove partnerje, in krat štiri, če upoštevamo še njihove starše – bodoče dedke in babice. Štiri vprašanja tokratne oddaje so: Porod leže na hrbtu, ali čepe, stoje, ali porod v vodi? Porod doma ali v porodnišnici? Lajšati porodno bolečino: da ali ne? Kaj se zgodi, če ženska ne dovoli prerezanja presredka? V Ultrazvoku sprašuje Iztok Konc, odgovarja zdravnica Damijana Bosilj, specialistka ginekologije in porodništva, vodja Ginekološko-porodnega oddelka v Splošni bolnišnici Ptuj in prejemnica naziva naj (moja) ginekologinja leta 2021, ki ga podeljuje revija Viva. Foto: Prvi


06.04.2023

Flajs: Obisk psihoterapevta je znak zrelosti, ne šibkosti

Kar osemdeset odstotkov oseb z duševnimi težavami in motnjami, ki so vključeni v psihoterapijo, je na boljšem od tistih z enakimi težavami, ki v terapijo niso vključeni


30.03.2023

Herpes zoster: Za večino je pasavec boleča diagnoza

Družinski zdravnik Miljen Vidaković iz Zdravstvenega doma v Kopru pravi, da je možno prav vse; najpogosteje pa se mehurčki pojavijo po eni strani trupa ali glave.


23.03.2023

Dr. Trampuž: Dejansko ne vemo točno, kako je novi koronavirus nastal

Z infektologom o dolgem covidu, post-vac sindromu, cepljenju in maskah


16.03.2023

Preživel hud zaplet po cepljenju proti covidu

»Če bi strdek nastal v glavi ali pljučih, me ne bi bilo tukaj,« pravi zdaj 23-letni Žiga Spreitzer


09.03.2023

Dr. Škoberne: Sol in sladkor sta za ledvice strup

Vse več ljudi ima težave z ledvicami


02.03.2023

Farmacevt: Večina zdravil je preizkušena le na moških

Dr. Lovro Žiberna o razlogih, zakaj je le malo znano o učinkovanju zdravil na žensko telo


23.02.2023

Študija: Trideset odstotkov manj neželenih učinkov, če je zdravilo prilagojeno genskemu zapisu

Ali bo v prihodnje vsak imel farmakogenetsko izkaznico? Pogovor z znanstvenico dr. Vito Dolžan


16.02.2023

Dr. Dolinšek: Na voljo so hitri krvni testi za celiakijo

Kljub drugačnemu prepričanju so znaki in simptomi celiakije zelo raznoliki


09.02.2023

Gastroenterolog Vidmar: Bolečino ob kolonoskopiji čuti le vsak deseti in za vsakega poiščemo rešitev

Kdaj na kolonoskopijo? Kako naj se pripravim? Kaj pa bolečina?


02.02.2023

Žolčni kamni: Žolčne kolike so boleče, bolnik lahko bruha, ima vročino

Kirurg Janez Svet operira enega do dva bolnika z žolčnimi kamni na dan


26.01.2023

Prehrana starejših v Sloveniji: Uživanje prehranskih dopolnil narašča

Na prvem mestu so vitamini. Med obogatenimi živili pa prebivalci največkrat sežejo po tistih s probiotiki


19.01.2023

Prehrana starejših v Sloveniji: Premalo vlaknin in beljakovin

Kaj storiti? Nasvet inženirke živilske tehnologije


12.01.2023

Mateja Logar: Covid še vedno hujši od gripe, kaj šele od prehlada

Ali je pred Evropo in Slovenijo nov velik val epidemije? Kakšno nevarnost pomeni eksplozija okužb na Kitajskem?


05.01.2023

Dr. Dolinšek: Značilna klinična slika kronične vnetne bolezni črevesa je vedno pogostejša driska

V dveh letih odkrili kar dvakrat, celo trikrat več otrok s kroničnimi črevesnimi boleznimi


29.12.2022

Farmacevtka Tina Vida Plavec in kemik Nejc Petek: črevesna mikrobiota vs. fotokemija

Prejemnika letošnjih velikih Krkinih nagrad za raziskovalno delo


22.12.2022

Slovensko znanje na naslovnici prestižne revije

Sladkorna bolezen: Celice trebušne slinavke komunicirajo s pomočjo kalcija


Stran 5 od 47
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov