Kadar nam hrana povzroča težave, je čas za spremembo

Ljudje imamo do hrane različen odnos. Nekateri kuhajo, jejo in ob tem uživajo. Spet druge pa njihov odnos do hrane obremenjuje, jih ovira in je vir nezadovoljstva. Morda tudi ogroža njihovo zdravje. Potrebna je sprememba. Kdaj jemo, kako, koliko jemo … zakaj jemo? Korak naprej je lahko zavestno prehranjevanje.

» Pri zavestnem prehranjevanju gre za ozaveščanje našega procesa prehranjevanja,« pojasnjuje psihologinja in psihoterapevtka Mojca Majerle. Glavni namen je spoznavanje sebe, uravnotežanje sebe in najpomembnejše – zdravje.

Zavestno prehranjevanje zmanjšuje prenajedanje. Uravnava tudi druge načine prehranjevanja, ki so lahko na dolgi rok škodljivi.

Če se odločimo za spremembo, za zavestno prehranjevanje, se naše prehranjevalne navade spremenijo; hrana ni več v središču našega življenja. Spoznamo čuječnost. Za učenje uporabljamo različne psihološke tehnike in metode. Med njimi je tudi pisanje dnevnika – vsakodnevno beleženje kdaj smo jedli, koliko, kaj smo jedli …

Drugače kot razne diete nam zavestno prehranjevanje omogoča uvid v naše prehranjevalne navade.

Zavestnega prehranjevanja se lahko nauči vsak. Trening pa ne vpliva le na prehranjevalne navade in telesno težo, temveč pripomore tudi k boljši samopodobi in lažjemu spoprijemanju s stresom.