Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Diagnoza: Alergijski kontaktni dermatitis
Izpuščaj, rdečica, luščenje, srbež. Taka reakcija kože nas včasih doleti povsem nepričakovano. Pojavi se namreč ob stiku s snovmi, ki drugim ljudem ne povzročajo nobenih težav. Povzročajo ga kemikalije, ki so v izdelkih za osebno higieno in kozmetiki, v kovinah, iz katerih izdelujejo nakit; alergen je lahko celo skrit v barvi začasne tetovaže.
“Alergijski kontaktni dermatitis je ena najpogostejših kožnih bolezni,” izpostavlja prof. dr. Tomaž Lunder iz UKC Ljubljana.
Največ ljudi z alergijskim kontaktnim dermatitisom, ki je poznan tudi kot ekcem, je preobčutljivih na nikelj, sledijo snovi v izdelkih za osebno higieno in kozmetiki. Pogost alergen je še krom, ki je v cementu, usnju in kromiranih kovinah, težave pa lahko povzročajo tudi snovi, ki so dodane gumi in pa sestavine, ki so v barvi za lase.
Dermatologi lahko diagnozo postavijo že med pogovorom s pacientom in s skrbnim pregledom sprememb na koži. Katera snov je povzročila reakcijo, pa ugotovijo s pomočjo kožnega testa – gre za tako imenovano krpično ali epikutano testiranje, kot strokovno rečejo zdravniki.
Stiku s snovjo, na katero smo alergični, se je treba izogibati in jo, če je le mogoče, odstraniti iz našega okolja.
Alergijski kontaktni dermatitis je ena najpogostejših kožnih bolezni. Podatki kažejo, da je med vsemi bolniki s kožnimi boleznimi kar do deset odstotkov bolnikov z alergijskim kontaktnim dermatitisom. Bolezen se pojavlja v vseh starostnih skupinah, nekoliko pogostejša pa je pri ženskah.
922 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Diagnoza: Alergijski kontaktni dermatitis
Izpuščaj, rdečica, luščenje, srbež. Taka reakcija kože nas včasih doleti povsem nepričakovano. Pojavi se namreč ob stiku s snovmi, ki drugim ljudem ne povzročajo nobenih težav. Povzročajo ga kemikalije, ki so v izdelkih za osebno higieno in kozmetiki, v kovinah, iz katerih izdelujejo nakit; alergen je lahko celo skrit v barvi začasne tetovaže.
“Alergijski kontaktni dermatitis je ena najpogostejših kožnih bolezni,” izpostavlja prof. dr. Tomaž Lunder iz UKC Ljubljana.
Največ ljudi z alergijskim kontaktnim dermatitisom, ki je poznan tudi kot ekcem, je preobčutljivih na nikelj, sledijo snovi v izdelkih za osebno higieno in kozmetiki. Pogost alergen je še krom, ki je v cementu, usnju in kromiranih kovinah, težave pa lahko povzročajo tudi snovi, ki so dodane gumi in pa sestavine, ki so v barvi za lase.
Dermatologi lahko diagnozo postavijo že med pogovorom s pacientom in s skrbnim pregledom sprememb na koži. Katera snov je povzročila reakcijo, pa ugotovijo s pomočjo kožnega testa – gre za tako imenovano krpično ali epikutano testiranje, kot strokovno rečejo zdravniki.
Stiku s snovjo, na katero smo alergični, se je treba izogibati in jo, če je le mogoče, odstraniti iz našega okolja.
Alergijski kontaktni dermatitis je ena najpogostejših kožnih bolezni. Podatki kažejo, da je med vsemi bolniki s kožnimi boleznimi kar do deset odstotkov bolnikov z alergijskim kontaktnim dermatitisom. Bolezen se pojavlja v vseh starostnih skupinah, nekoliko pogostejša pa je pri ženskah.
O stanju na intenzivnem covidnem oddelku v Mariboru
Radiolog Igor Požek s Klinike Golnik opozarja na posebnosti nekaterih pljučnic
V izolski bolnišnici se z relativno novim posegom lotijo tudi največjih trebušnih kil
Dr. Primož Rožman: Postarajo se namreč matične celice, ki sicer generirajo armado celic tako prirojenega kot tudi pridobljenega imunskega sistema
Pri starejših od petdeset let je najbolj izraženo čustvo v povezavi s cepljenjem upanje, pri mlajših pa dvom
Hitra in manj invazivna zamenjava okvarjene mitralne srčne zaklopke
Priznani imunolog o dolgem covidu, cepljenju in cepivih proti covidu
S sinteznim biologom o zadnjih študijah in podatkih
V Mariboru o nekaterih novostih s področja nevrologije
Panična motnja je pogostejša pri mlajših odraslih do tridesetega leta starosti in pri ženskah
Dr. Hugon Možina o anevrizmi trebušne aorte
Koronavirus bo še krožil in nas okuževal
Epidemija v številkah z računalniškim programerjem Miho Kaduncem.
Programer Davor Tavčar o dveh letih boja s posledicami covida
Dr. Martin Rakuša o dolgem covidu
Uspešen psiholog Todd Lubart je eden od najpomembnejših raziskovalcev človeške ustvarjalnosti
Značilna je močna bolečina v prsnem košu
Kakšna so zdaj priporočila svetovalne skupine za cepljenje
Neveljaven email naslov