Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Multipla skleroza - nova spoznanja

08.10.2015


Raziskovalci vse bližje vzroku obolenja.

Multipla skleroza je zahrbtna in nepredvidljiva bolezen živčnega sistema, ki najpogosteje prizadene ženske med dvajsetim in štiridesetim letom starosti. Zaznamujeta jo dva procesa: vnetje in propadanje živčnih celic. Vzroka in zdravila za multiplo sklerozo še vedno ne poznamo. Potekajo pa študije, za katere strokovnjaki predvidevajo, da bodo dale odgovore na številna za zdaj še neodgovorjena vprašanja.

Dr. Djordje Miljković s sodelavci na beograjski univerzi razvija zelo obetavne eksperimentalne modele:» Največji del raziskav pravzaprav opravimo na živalskem modelu. Tam je povsem jasno, kaj je vzrok za nastanek multiple skleroze, saj smo jo mi sprožili. Zanimivo je, da v živalskem svetu podobne bolezni ne poznamo.« Sklepamo lahko torej,da multipla skleroza obstaja le pri ljudeh, kar še dodatno otežuje raziskave o njenem nastanku.

Ko pacient pride k zdravniku z znaki in simptomi multiple skleroze, je od samega začetka bolezni preteklo že kar nekaj časa; pri nekaterih bolnikih že tudi več let. Tudi zaradi tega je težko določiti, kaj jo je dejansko povzročilo. (dr. Miljković)

In kaj je o nastanku multiple skleroze odkrila skupina dr. Miljkovića? » Uspelo nam je, in na to smo najbolj ponosni, da smo prepoznali eno od molekul, ki bi lahko imela pomembno vlogo pri razvoju multiple skleroze. Gre za enega od signalnih celičnih proteinov oziroma kimokinov – natančneje za CXCL12 – za katerega smo z našim modelom dokazali, da ima zelo pomembno varovalno vlogo,« pojasnjuje dr. Miljković. Raziskave pa so tudi že razkrile, katere molekule zavirajo delovanje kimokina CXCL12 in s tem ovirajo njegovo varovalno vlogo, ki jo ima pri nastanku multiple skleroze.

Eksperimentalni model, ki ga uporablja skupina dr. Miljkovića, pa je na podganah razkril še terapevtski potencial etil piruvata – spojine z izrazitim protivnetnim učinkom.

Asist. mag. Alenka Horvat Ledinek s Centra za multiplo sklerozo na Nevrološki kliniki v Ljubljani s kolegi sodeluje predvsem pri kliničnih študijah. Z njimi med drugim preverjajo učinkovitost nekaterih zdravil in postopkov, ki blažijo simptome multiple skleroze, zavirajo njeno napredovanje in preprečujejo poslabšanje.

V zadnjih letih je zdravnikom na voljo široka paleta zdravil, s katerimi lahko upočasnijo multiplo sklerozo. Še posebej učinkovito lahko zavrejo vnetni proces – tudi z novimi biološkimi zdravili v obliki infuzij. (asist. mag. Horvat Ledinek)

Po ocenah mag. Horvat Ledinek živi v Sloveniji z multiplo sklerozo do 3.000 ljudi. Med njimi je več žensk – kar dve tretjini. Najpogostejša je recidivno-remitentna oblika multiple skleroze, za katero so značilna izboljšanja in poslabšanja bolezni, ki jih z zdravili do neke mere lahko obvladujemo.

Prevode bere Matej Rus.


Ultrazvok

922 epizod


Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.

Multipla skleroza - nova spoznanja

08.10.2015


Raziskovalci vse bližje vzroku obolenja.

Multipla skleroza je zahrbtna in nepredvidljiva bolezen živčnega sistema, ki najpogosteje prizadene ženske med dvajsetim in štiridesetim letom starosti. Zaznamujeta jo dva procesa: vnetje in propadanje živčnih celic. Vzroka in zdravila za multiplo sklerozo še vedno ne poznamo. Potekajo pa študije, za katere strokovnjaki predvidevajo, da bodo dale odgovore na številna za zdaj še neodgovorjena vprašanja.

Dr. Djordje Miljković s sodelavci na beograjski univerzi razvija zelo obetavne eksperimentalne modele:» Največji del raziskav pravzaprav opravimo na živalskem modelu. Tam je povsem jasno, kaj je vzrok za nastanek multiple skleroze, saj smo jo mi sprožili. Zanimivo je, da v živalskem svetu podobne bolezni ne poznamo.« Sklepamo lahko torej,da multipla skleroza obstaja le pri ljudeh, kar še dodatno otežuje raziskave o njenem nastanku.

Ko pacient pride k zdravniku z znaki in simptomi multiple skleroze, je od samega začetka bolezni preteklo že kar nekaj časa; pri nekaterih bolnikih že tudi več let. Tudi zaradi tega je težko določiti, kaj jo je dejansko povzročilo. (dr. Miljković)

In kaj je o nastanku multiple skleroze odkrila skupina dr. Miljkovića? » Uspelo nam je, in na to smo najbolj ponosni, da smo prepoznali eno od molekul, ki bi lahko imela pomembno vlogo pri razvoju multiple skleroze. Gre za enega od signalnih celičnih proteinov oziroma kimokinov – natančneje za CXCL12 – za katerega smo z našim modelom dokazali, da ima zelo pomembno varovalno vlogo,« pojasnjuje dr. Miljković. Raziskave pa so tudi že razkrile, katere molekule zavirajo delovanje kimokina CXCL12 in s tem ovirajo njegovo varovalno vlogo, ki jo ima pri nastanku multiple skleroze.

Eksperimentalni model, ki ga uporablja skupina dr. Miljkovića, pa je na podganah razkril še terapevtski potencial etil piruvata – spojine z izrazitim protivnetnim učinkom.

Asist. mag. Alenka Horvat Ledinek s Centra za multiplo sklerozo na Nevrološki kliniki v Ljubljani s kolegi sodeluje predvsem pri kliničnih študijah. Z njimi med drugim preverjajo učinkovitost nekaterih zdravil in postopkov, ki blažijo simptome multiple skleroze, zavirajo njeno napredovanje in preprečujejo poslabšanje.

V zadnjih letih je zdravnikom na voljo široka paleta zdravil, s katerimi lahko upočasnijo multiplo sklerozo. Še posebej učinkovito lahko zavrejo vnetni proces – tudi z novimi biološkimi zdravili v obliki infuzij. (asist. mag. Horvat Ledinek)

Po ocenah mag. Horvat Ledinek živi v Sloveniji z multiplo sklerozo do 3.000 ljudi. Med njimi je več žensk – kar dve tretjini. Najpogostejša je recidivno-remitentna oblika multiple skleroze, za katero so značilna izboljšanja in poslabšanja bolezni, ki jih z zdravili do neke mere lahko obvladujemo.

Prevode bere Matej Rus.


13.11.2024

Nevrolog: Pri večini glavobolov s slikanjem glave ne odkrijemo ničesar

Do 5 odstotkov tistih, ki zaradi glavobola poiščejo nujno pomoč na urgenci, jih ima glavobol zaradi stanja, ki zahteva takojšnje ukrepanje


06.11.2024

Težave dolgega covida so lahko posledica množice mikroinfarktov

Študije so pokazale, da se, ko se z novim koronavirusom okužimo drugič, tretjič ... da se torej z vsako naslednjo okužbo tveganje za simptomatski dolgi covid poveča za dodatnih 15 odstotkov


30.10.2024

Dr. Rijavec: Trideset odstotkov najtežjih alergij na strup čebele ali ose ima genetsko ozadje

Strokovnjaki ocenjujejo, da naj bi v Evropi in tudi v Sloveniji že vsak tretji prebivalec, prebivalka, imel vsaj občasno znake in simptome alergije


23.10.2024

Dr. Michalek: Kronično bolečino v medenici zdravimo s stimulacijo živca

Podobno kot glasnost na televiziji lahko bolnik prilagodi jakost stimulacije svoji bolečini. Najti mora območje, znotraj katerega ne čuti bolečine, ampak samo neko prijetno mravljinčenje. To pomeni, da namesto bolečine čuti prijetne vibracije.


16.10.2024

Bakterija, ki povzroča gastritis, razjedo na želodcu ali dvanajstniku, raka

Okužbo z bakterijo Helicobacter pylori moramo čim prej odkriti in zdraviti


09.10.2024

Čustvena lakota nas popade, ko smo ranljivi in šibki

Čustvena lakota je hitra, nenadna in močna. Mnogim se zdi nepremagljiva. Katere pristope bi morali poznati in obvladati, da bi jo premagali?


02.10.2024

Osebna izkušnja: Življenje s stomo

V oddaji Ultrazvok se posvetimo tudi zdravstvenim temam, o katerih marsikdo ne spregovori na glas. Tokrat bomo govorili o življenju s stomo. Stoma je umeten izhod izločkov iz telesa. Kirurgi jo naredijo ob različnih težjih obolenjih, ki prizadenejo prebavni trakt ali sečila. V Sloveniji živi s stomo že več kot 3.000 ljudi. Med njimi je tudi gostja tokratnega Ultrazvoka – gospa Rabija. Kolega Iztok Konc je z njo včeraj govoril v avli bolnišnice na Jesenicah. Gospa je namreč ves dan na priložnostni stojnici s kolegicami iz gorenjskega društva ILCO ozaveščala o življenju s stomo. Foto: Sogovornica Ultrazvoka gospa Rabija je druga na levi strani/ Prvi


25.09.2024

HPV se prenaša hitro, okužba je trdovratna, zdravila ni

Stroka priporoča cepljenje proti humanemu papiloma virusu


13.09.2024

Zobozdravniki namesto svedrov vedno bolj pogosto uporabljajo laser

Različna sporočila obljubljajo, da laserski poseg pri zobozdravniku mine brez bolečin. »Tisto, kar je trenutno res učinkovito, je endodontsko zdravljenje zobnih korenin z laserjem. Tu je res neka prednost,« pravi zobozdravnik prof. dr. Boris Gašpirc, predstojnik Katedre za ustne bolezni in parodontologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. V Ultrazvoku je predstavil še druge možnosti uporabe laserja v zobozdravstvu: od zdravljenja kariesa do laserskih kirurških posegov. Foto: HideyaHamano/ Flickr, cc


28.08.2024

Covid: Vsak tretji okuženi ponovno toži o poslabšanju voha in okusa

Samo v zadnjem tednu je v Sloveniji za covidom na novo zbolelo 224 ljudi


20.08.2024

Več kot 90 odstotkov aken lahko uspešno pozdravimo

O negi in zdravljenju aknaste kože


14.08.2024

Kako okrepiti psihično čvrstost

Psihologinja Tjaša M. Kos o skrivnosti psihično močnih ljudi


06.08.2024

Dr. Vrtovec: Za krčne žile je poletje neugoden čas (repriza)

Krčne žile nastanejo zaradi prekomerne telesne teže, hormonskih sprememb in življenjskega sloga, ki zahteva dolgotrajno sedenje ali nepremičen stoječ položaj. Pomemben vpliv imajo genetski faktorji.


12.07.2024

Zdravilo, ki topi kilograme

Kako je semaglutid, znan kot ozempic za sladkorno bolezen, povzročil revolucijo zdravljenja debelosti?


11.07.2024

Najtežje urološke, abdominalne in ginekološke operacije so še bolj natančne s pomočjo robota

Bolečin je manj, izguba krvi je manjša, manj je zapletov in manj brazgotin


12.07.2024

»Vsaka pljučnica se lahko zaplete, na legionarsko pljučnico pa smo še posebej pozorni.«

Legionela je atipična bakterija, ki se lahko prekomerno namnoži v vodovodnem sistemu


10.07.2024

Ocena: v Sloveniji je 45.000 prebivalcev okuženih s spolno okužbo klamidijo

Zakaj so infektologi in raziskovalci pozorni na bolezni, ki jih povzročajo atipične bakterije, kot je tudi klamidija?


03.07.2024

The Economist: Slovenija najboljša v regiji po skrbi za bolnike s krvnim rakom

»Naši bolniki k sreči ne vejo, kako je, če si zdravila, ki pomaga, ne moreš privoščiti, ker si že prodal stanovanje ali hišo,« pravi hematolog Samo Zver.


Stran 1 od 47
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov